Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Policijski postopki z migranti - nevarnosti diskriminacije
Dejan Ravš, 2016

Opis: Policisti mnogihdržav se pri opravljanju svojega poklica pogosto srečujejo z migrantiin migracijami, ki so lahko regularne ali neregularne. Z njimi imajo postopke med opravljanjem kontrole cestnega ali drugega prometa, med nadzorom državne meje, med vzdrževanjem javnega reda in miru, med preiskovanjem kaznivih dejanjter ob drugih priložnostih, ki jih narava policijskega dela zahteva. V postopkih z migranti pa policisti lahko oziroma policisti smejo, glede na okoliščine, uporabljati tudi zakonsko predpisana pooblastila. Med uporabo pooblastil morajo paziti, da le teuporabljajo samo in izključno v skladu z zakonskimi določili, saj bi s prekoračitvijo le teh lahko posegli v človekove pravice in temeljne svoboščine. Zavedamo se, da so tudi policisti dovzetni na družbene vplive, zato se tudi policistom lahko zgodi, da zaradi svojih pogledov in prepričanj, ki so se jim izoblikovali tekom njihovega življenja, podležejo skušnjavam in med opravljanjem svojega poklica naredijo napake. V kolikor gre za manjše napake, ki se jih nekako da odpraviti ali popraviti, to niti ni takšna težava, v kolikor pa so te napake takšne narave, da so zaradi njih kršenečlovekove pravice in temeljne svoboščine, pa za le te ni opravičila. Med takšne neoprostljive in nedopustne napakespada tudi diskriminacija.Prav temu problemu se bomo posvetili med raziskovanjem teme magistrske naloge,ki se nanaša na diskriminacijo policistov med njihovimi postopki z migranti.Pri tem se bomo osredotočili na vzroke, zakaj do takšnih postopkov prihaja in na kakšen način lahko policistidiskriminacijo protimigrantom izkazujejo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: migranti, policija, diskriminacija, ilegalni prestopi, državne meje, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2502; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

2.
Pravni vidiki Schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško s poudarkom na (dnevni) delovni migraciji
Stanislav Sobočan, 2016

Opis: Uspešnost integracij, mobilnost delavcev in migracije so le del učinkov, ki jih je prinesla Evropska unija. Nadnacionalna institucija, ki dopolnjuje državljanstvo posamezne nacionalne države in v kateri se odraža primarna narava prava Evropske unije, pomeni napredek v pojmovanju poenotene Evrope, hkrati pa ugotavljamo, da svoboda gibanja in mobilnost delavcev zmanjšujeta socialne pritiske v najrevnejši delih Unije tudi za tiste, ki ostajajo doma. S prostim pretokom delovne sile ustvarjamo možnosti za jasnejše in učinkovitejše gospodarske politike Unije, poleg tega pa mobilnost delovne sile pozitivno vpliva na gospodarski razvoj v določenih območjih, vendar je potrebno izpostaviti ugotovitev, da imigracije v določena območja ne prinašajo samo pozitivnih stvari. Kot manj sprejemljivo se ugotavlja dejstvo, da so ponavadi imigranti podvrženi asimilacijskim tokovom, možnemu zavračanju lokalnega prebivalstva, zmanjša se lahko tudi dinamičnost kapitala in gospodarstva v emigracijskih območjih. Kot ustrezen protiukrep tem ugotovitvam se postavljata pravilno oblikovanje in razvoj učinkovite regionalne politike, ki bi poskrbela za razvoj delovnih mest v gospodarsko manj razvitih delih Evropske unije. Ko govorimo o praktični in operativni uporabi pravnih norm Shengenske konvencije, lahko ugotovimo, da postavlja politika prebivalce tretjih držav v manj privilegiran položaj, kar pomeni, da so podvrženi ostrejši in doslednejši kontroli ob vstopu v schengensko območje in da so v primeru kontrole v notranjosti tudi podvrženi neprijetnim posledicam. V tem primeru se ugotavlja, da so ob formalni kontroli (tudi v primeru, da niso kazensko odgovorni oz. niso povzročili nobenih dogodkov ali prestopkov, ki bi podlegali kakršni koli obliki prijave) njihovi podatki zabeleženi v informacijski sistem EU (SIS), ki je enoten in daje možnost vpogleda vsem organom na področju varnosti v EU. Seznami pa so lahko tudi pozitivni, ko gre npr. za pregon osumljencev oz. storilcev kaznivih dejanj. Ugotavljamo, da predstavlja shengenska meja dejansko ugodnost za prebivalce znotraj zunanjih meja območja; za državljane EU, ki še niso v schengenskem območju, pa pomeni le manjšo oviro zaradi kontrole dokumentov. Za vse državljane tretjih držav (kar je Sloveniji najbližja Hrvaška) pa lahko pomeni resno oviro ob vstopu, pridobivanju vizuma, delovnega dovoljenja ali dovoljenja za bivanje. Operativna uporaba pravnih norm sicer zaenkrat ugotavlja, da praksa zavračanja v tem obdobju ni pravilo, vendar se število dogodkov, ki vplivajo na zavrnitev vstopajočih in vrnitev tistih, ki bivajo v Sloveniji ilegalno, ob dosledni uporabi pravnih norm skokovito povečuje, kar dokazujemo v nadaljevanju dela. V času nastajanja dela je Republika Hrvaška postala članica EU, vendar še vedno ostaja zunaj schengenskega območja, kar pomeni določena razlikovanja do članic EU znotraj navedenega območja. Prebivalci Republike Hrvaške več niso državljani tretjih držav, ampak državljani EU, ki morajo prehajati schengensko mejo. Vse relacije, ki se pojavljajo na področju dnevnih delovnih migracij zaradi pravnih ovir, vplivov in zahtev, se urejajo na ravni skupnega schengenskega zakonika, na podlagi zakonov, uredb in sklepov, ki jih sprejemata Svet EU in Evropski parlament in so del zakonikov posameznih držav članic kot del skupne pravne podlage.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: schengenska meja, schengensko območje, schengensko pravo, Slovenija, Hrvaška, države članice EU, dnevni delovni migranti, zakon o tujcih, delovna dovoljenja, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2819; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

3.
4.
5.
Modeliranje procesov obravnave migrantov v Sloveniji
Urška Dolenc, 2017

Opis: Živimo v svetu, v katerem nam procesi, postopki in rutine vsakdanjega vedenja predstavljajo neko nujo oziroma način življenja. Ali se za njih odločimo prostovoljno in jih vključimo v izvajanje vsakodnevnih opravil ali pa so to uradna pravila, ki se morajo izvajati v nekem zaporedju in določajo način opravljanja nekega procesa, pa je velika razlika. Eno nam omogoča osebni razvoj in lažje doseganje osebnih ciljev, drugo pa omogoča mirno in urejeno vodenje države in s tem varen vsakdanjik njenih državljanov. Pričujoča diplomska naloga opisuje tematiko migracij in begunskih tokov v obdobju tako imenovanega pojava »arabske pomladi«, ki je posameznike v iskanju varnosti peljala po številnih nevarnih poteh do Evrope, ki je obljubljala boljše pogoje za življenje. Med svojim potovanjem so le-ti prečkali tudi Slovenijo. Naloga se osredotoča na procese obravnave migrantov v Sloveniji v obdobju od septembra 2015 do marca 2016 in njihovo modeliranje s pomočjo TAD-metodologije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: migranti, begunci, pot v Evropo, proces obravnave, modeliranje, TAD
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 2709; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

6.
Prečkanje morske meje EU - schengen, slepi potniki in migranti
Martina Dodič, 2019

Opis: Schengenski režim je pravni red, vpeljan z uveljavitvijo dveh mednarodnih sporazumov, sklenjenih v luksemburški vasici Schengen. Namena sporazumov sta odprava notranjih mejnih kontrol za vse osebe, ki se nahajajo znotraj meja držav EU, in krepitev skupnih zunanjih meja z nečlanicami oz. tako imenovanimi tretjimi državami. Svobodno gibanje na ozemlju držav članic zahteva okrepljeno sodelovanje organov, ki izvajajo varnostni, carinski in inšpekcijski nadzor na kopnem in na morju. Kontrola morske površine in mejni prehodi na morju zahtevajo izjemno pripravljenost organov pregona in mednarodno sodelovanje. Največja grožnja čolnov, ki prevažajo migrante iz Afrike, je poskušanje doseči evropske meje, enako kot velja za slepe potnike, ki počnejo isto, vendar na drugačne načine. Ne toliko zaradi njihove fizične prisotnosti na krovu plovila in posadke, temveč zaradi posledic korakov, ki jih naredijo na zemlji EU. Toda sodelovanje, razumevanje in izmenjava informacij med različnimi stranmi je še en pomemben korak k nadzoru problematike slepih potnikov in migrantov. Kljub najboljšim usklajenim prizadevanjem na ladji, pristaniških terminalih, podjetij, drugih organizacij in držav bo določenim posameznikom občasno še vedno uspelo doseči cilj. Vendar pa bi bilo mogoče zmanjšati pogostost takšnih oseb, in sicer z onemogočanjem dostopa na ladje, ter narediti svet bolj hvaležen za vse.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nelegalni migranti, meja na morju, schengenska meja, slepi potniki
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 1454; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

7.
Integracija migrantov
Eva Černigoj, 2018

Opis: Ob vsakem pojavu nenadnih mnoţičnih migracij je vprašanje in izvajanje integracije v drţavah sprejemnicah predstavljalo izziv. Kot ostale drţave članice EU se tudi Slovenija sooča s porastom v številu migrantov, med katerimi so prisilni migranti – prosilci za mednarodno zaščito, begunci in osebe s subsidiarno zaščito – še posebej ranljiva skupina, ki terja dodatno pozornost. Namen naloge je na enem mestu zbrati in sistematično pregledati različna področja integracije ter aktualno področno zakonodajo, ki ureja poloţaj prisilnih migrantov v Republiki Sloveniji. Izhajamo iz predpostavke, da slovenska integracijska politika, kot odgovor na povečano število prosilcev in oseb z mednarodno zaščito, potrebuje uvedbo dodatnih ukrepov, ki bi olajšali integracijo tako posameznikov kot sprejemne druţbe. Katera področja so najbolj potrebna prenove ter s kakšnimi spremembami bi jih posodobili, smo ugotovili s pomočjo analize primarnih in sekundarnih virov ter z usmerjeno primerjavo praks med drţavami. Ugotovili smo, da se je zakonodaja v obdobju od mnoţičnega prihoda migrantov kot odziv na potrebe v praksi ali na drţavne usmeritve večkrat spremenila, pri tem pa so določena področja integracije temu navkljub ostala slabše razvita. Mednje uvrščamo zdravstvo, področje politične participacije in dostop do drţavljanstva. Slovenija pa je med najboljšimi in najbolj naprednimi drţavami na področju zdruţevanja druţine ter zgledna pri integraciji na področju izobraţevanja in področju izvajanja začetnih integracijskih programov. Področja pridobitve mednarodne zaščite, nastanitve, zaposlovanja in nediskriminacije pa so na nekaterih točkah še šibka, restriktivna ali pomanjkljivo urejena. Do velikih razlik v dostopu do integracijskih politik prihaja med prosilci za mednarodno zaščito, osebami s statusom begunca in osebami s subsidiarno zaščito.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: integracija, integracijska politika, prisilni migranti, prosilci za mednarodno zaščito, begunci, mednarodna zaščita
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 397; Prenosov: 9
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Stres delovnih dnevnih migrantov
Katja Bezjak, 2021

Opis: Vedno hitrejši življenjski ritem prinaša s seboj posledice in le malokdo uspe ohraniti notranje ravnovesje. Tako delovni dnevni migranti kot ostali zaposleni se običajno tega zavedajo, ne zavedajo se pa posledic, katere prinaša takšen način življenja. Svet se hitro razvija in povzroča spremembe, katerim velikokrat ne uspemo slediti, kar privede do stresa. Želja po uspešni karieri povzroča veliko negativnih posledic, potrebno jih je pravočasno prepoznati in jih sproti odpravljati ali preprečevati. Stres poskušamo odpraviti in se mu izogniti na tak in drugačen način, a včasih neuspešno. Stres je tako postal del našega vsakdanjega življenja. Namen magistrskega dela je na podlagi domačih in tujih virov, literature in ter izvedene empirične raziskave opredeliti stres, njegove dejavniki in ukrepe v boju proti stresu delovnih dnevnih migrantov. Cilji magistrskega dela so opredeliti osnovne pojme o stresu in opredeliti vrste stresa, kateremu so izpostavljeni delavci na delovnem mestu in ob prihodu na delo, opisati posledice stresa ter opisati metode in tehnike za premagovanje stresa. V magistrskem delu predstavljamo stres, kateremu so podvrženi delavci migranti, pri čemer smo največ poudarka dali na stres dnevnih delovnih migrantov. Tema je aktualna, saj je zaradi gospodarskega stanja v državi vsak dan na tisoče delavcev iz Slovenije prisiljenih dnevno potovati na delo v tujino. Največ med njimi jih potuje na delo v Avstrijo, številni pa tudi v Italijo. Že v domačih podjetjih je pojav stresa na delovnem mestu vse pogostejši in je stresnih dejavnikov v domačem okolju precej. Delavci migranti pa so podvrženi nekaterim dodatnim stresorjem kot zaposleni, ki delajo v domačih podjetjih. Med njimi moramo vsekakor omeniti dostop do delovnega mesta, v okviru tega pa vsakodnevne naporne vožnje, večinoma z osebnim avtomobilom. Te vožnje so postale še dodatna težava v času, ko se spopadamo s koronavirusom, zaradi katerega je pogosto otežen prestop državnih mej. Posledično smo v zadnjem delu magistrskega dela podali nekaj predlogov, ki bi lahko služili kot ukrep za zmanjšanje stresa
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stres, delovni stres, zmanjšanje stresa, delovni migranti, dnevni delovni migranti, stres delovnih migrantov
Objavljeno: 01.07.2022; Ogledov: 12; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh