Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na odnos med količino uporabe socialnih omrežij in samospoštovanjem mladostnikov ter odraslih. Skozi raziskavo smo preučevali različne vidike samospoštovanja, vključno z emocionalnim, s telesnim, socialnim in z generalnim jazom, ter primerjali rezultate med moškimi in ženskami. Zbiranje podatkov je potekalo preko spletne ankete v kateri je sodelovalo 76 žensk in 35 moških, starih med 18 in 40 let, ter 80 žensk in 32 moških, mlajših od 18 let. Izsledki kažejo, da ženske v povprečju preživijo več časa na socialnih omrežjih kot moški, kar je povezano s šibkejšim emocionalnim, telesnim in generalnim jazom, ne glede na starost. Ženske namreč pogosteje uporabljajo socialna omrežja in iščejo več pozornosti ter potrditve od drugih, zato so bolj dovzetne za vpliv vsebin na socialnih omrežjih na njihove emocije ter so bolj nagnjene k primerjavi z drugimi, kar vpliva na šibkejši telesni in generalni jaz. Pri odraslih ženskah je opaziti tudi šibkejši socialni jaz v primerjavi z moškimi, kar pri mladostnikih ni zaznano, verjetno zaradi narave postavk lestvice socialnega jaza. Razlike med spoloma na emocionalnem, telesnem, socialnem in generalnem jazu pri odraslih izginejo, ko upoštevamo čas uporabe socialnih omrežij, kar pomeni, da je količina časa na socialnih omrežjih pomembnejša od spola. Pomembne razlike med odraslimi in mladostniki v telesnem, emocionalnem, socialnem in generalnem jazu nismo uspeli dokazat, verjetno zato ker razlika med povprečno starostjo mladostnikov in odraslih udeležencev ni tako velika, da bi lahko opravičili generacijsko razliko.
Keywords: socialna omrežja, samospoštovanje, spol, odrasli, mladostniki
Published in ReVIS: 17.09.2024; Views: 270; Downloads: 14
Full text (621,70 KB)

Abstract: Diplomska naloga temelji na, po oceni mnogih, zelo aktualni temi, in sicer temi družbenih omrežij in z njimi povezanimi prirejenimi resnicami. Dandanes ima skoraj vsak posameznik odprt uporabniški račun na vsaj eni od mnogih družbenih aplikacij, ki so namenjene združevanju ljudi na daljavo, deljenju raznih vsebin in informacij, zabavi itd. Te pa imajo tudi svojo temno plat, ki na osebo včasih močno vpliva, če se ji prepusti brez kritičnega premisleka. V aplikacijah svoja življenja namreč zelo hitro in enostavno prilagodimo določenim standardom in pričakovanjem s pomočjo filtrov, manipulacijo svetlobe in informacij. Posledice so za posameznika lahko vse prej kot zanemarljive. Do končnih ugotovitev smo prišli s pregledovanjem strokovne literature in empiričnim raziskovanjem, ki smo ga izvedli v obliki socialnega eksperimenta, ankete in intervjuja. Pri prvih dveh metodah so v raziskavi sodelovali uporabniki družbenih omrežij Facebook in Instragram, torej predvsem mlajša generacija med 15. in 25. letom, intervju pa smo opravili s srednješolsko strokovno delavko. Rezultati so pokazali pričakovano in sicer, da nekdo z minimalnim trudom lahko ljudi prepriča, da je laž pravzaprav resnica, če le ve kje je meja. V primeru, da z nečem zapretirava ga znanci, kaj hitro razkrinkajo. Tekom raziskovanja pa smo prišli tudi do spodbudne ugotovitve in sicer, da so mlajše generacije vse bolje seznanjene s težavami, povezanimi s prekomerno uporabo družbenih omrežjih in se pred njihovim nastankom že znajo do neke mere zaščititi, v primeru pojava težav pa si tudi ustrezno pomagati.
Keywords: družbena omrežja, mladostniki, manipulacija, izkrivljanje resnice, težave
Published in ReVIS: 09.05.2024; Views: 580; Downloads: 13
Full text (2,51 MB)

Abstract: V magistrski nalogi smo se osredotočili na izzive mladostnikov s težavami v odraščanju, ki obiskujejo dnevne centre s programom Cona. Vsak dan se mladostniki srečujejo s številnimi izzivi, ki se med posamezniki razlikujejo. Ker pa sami po navadi niso sposobni rešiti morebitnih izzivov in ovir, na pomoč stopijo dnevni centri. Dnevni centri, ki spadajo pod okrilje Centrov za socialno delo Ljubljana, so del skupnostnega programa za mlade, kjer se zavzemajo za nudenje psihosocialne pomoči otrokom in mladostnikom ter njihovim družinam, ki zaradi nastale življenjske situacije, vedenjskih, čustvenih in učnih težav ter stisk, potrebujejo in iščejo podporo, poleg tega pa izhajajo iz socialno-ekonomsko ogroženih družin in se posledično soočajo z mnogimi stiskami. Namen naloge je bil ugotoviti, kateri so najpogostejši izziv, ki prevladujejo med mladostniki dnevnih centrov. Cilje naloge smo dosegli s pomočjo analize in pregleda literature ter z lastno empirično raziskavo, za katero smo podatke pridobili s pomočjo lastnega vprašalnika. Ugotovili smo, da med izzivi, kot so učna pomoč, čustvene in vedenjske težave, samopodoba, sprejemanje nove kulture in kvalitetno preživljanje prostega časa, pri omenjenih mladostnikih prevladujejo težave z učno pomočjo ter čustvene in vedenjske težave. Na podlagi dobljenih rezultatov smo proti koncu naloge zapisali in podali tudi nekaj predlogov.
Keywords: Izzivi, mladostniki, odraščanje, dnevni center CONA, pomoč
Published in ReVIS: 15.09.2023; Views: 743; Downloads: 32
Full text (2,20 MB)

Abstract: Smrt globoko in boleče poseže v življenje vsakega posameznika, zlasti pa v življenje otroka ali mladostnika, ki je v iskanju in oblikovanju podpore pogosto v celoti odvisen od odraslih oseb v svoji okolici. Otrok ob bolečini izgube in smrti s procesom žalovanja vstopi na neznano področje in ob sebi potrebuje močno in jasno podporo na poti skozi žalovanje. V magistrski nalogi smo ugotavljali, kakšen je odziv otroka na novico o smrti bližnje osebe. Raziskovali smo dostopnost podpore otroku v procesu soočanja z izgubo bližnje osebe ter oblike pomoči in dostopnosti podpore za otroke v procesu žalovanja. V teoretičnem delu je opisan vpliv dogodka smrti na doživljanje otrok ter dojemanje in odzivanje na dogodek smrti skozi različna razvojna obdobja pri otroku. Opisan je proces žalovanja pri otroku, značilnosti normalnega in oteženega žalovanja. Navedene pa so tudi sistemske ureditve podpore in pomoči posameznikom z izkušnjo žalovanja na državni ravni. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši otrok z izkušnjo žalovanja s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Rezultati raziskave kažejo, da je podpora v veliki meri nezadostna in razpršena. Zlasti je nezadostna jasna, odprta in sočutna komunikacija ob temah smrti in žalovanja. Podpora tudi ni enakomerno in enakovredno dostopna vsem otrokom v procesu žalovanja. Društva za podporo osebam z izkušnjo smrti bližnjega so prezasedena, posamezniki z izkušnjo smrti bližnjega težko dostopajo do informacij o podpori in pomoči v procesu žalovanja, družba je do vprašanj v zvezi s smrtjo in žalovanjem odklonilna. S tem se zmanjša tudi pretok informacij o podpori in pomoči za otroke z izkušnjo žalovanja. Rezultati raziskave pa so pokazali tudi, da je podpora otrokom v procesu žalovanja odvisna tudi od osebne zrelosti in odprtosti odraslih oseb v otrokovi bližini.
Keywords: smrt, žalovanje, otroci, mladostniki, izguba, oteženo žalovanje, podpora pri žalovanju, magistrske naloge
Published in ReVIS: 20.01.2023; Views: 1081; Downloads: 90
Full text (734,61 KB)

Abstract: Adolescentna idiopatska skolioza (AIS) se pojavlja pri mladostnikih v času hitre rasti, diagnosticirana je na podlagi merjenja Cobbovega kota, ki je večji od 10°. Skolioza nima točno določene etiologije, vendar obstajajo številne hipoteze, ki potrjujejo njen nastanek. Idiopatska skolioza se lahko razvije kadarkoli v obdobju otroštva in adolescence, zato je preventivno odkrivanje izrednega pomena pri preprečevanju njenega napredovanja. V zadnjih letih so bile objavljene številne raziskave, ki so dokazovale uspešnost multidisciplinarnega pristopa zdravljenja skolioze, z izvajanjem specifičnih fizioterapevtskih vaj. Zanimalo nas je, katera metoda je po priporočilih stroke učinkovita pri pacientih z AIS, katera pripomore k preprečevanju njenega napredovanja ter vpliva na kakovostnejše življenje pacientov. Osredotočili smo se na zdravljenje s Schrothovo metodo, saj so številne raziskave dokazale pozitivne učinke, predvsem na samopodobi pacientov in izboljšanju videza hrbtenice. Fizioterapevtske specifične vaje za zdravljenje skolioze temeljijo na učenju pravilnih samokorekcijskih vaj, ki so usmerjene v vadbo dnevnih aktivnosti ter stabiliziranju popravljene drže. Pozitivne učinke ima tudi izvajanje vaj rotacijskega kotnega dihanja, ki omogočajo širjenje in predihavanje pljučnega tkiva. Po proučitvi člankov smo ugotovili, da vodena Schrothova vadba izboljša posturalno stabilizacijo, kar vpliva na kakovostnejše življenje mladostnikov z idiopatsko skoliozo. Daljše obdobje zdravljenja s Schrothovo metodo zmanjša Cobbov kot, kar omogoči povečano gibljivost hrbtenice. Pri pacientih, po kirurškem posegu korekcije skolioze, avtorji priporočajo izvajanje Schrothovih vaj, z namenom odpravljanja bolečin in izboljšanja kakovosti življenja. Vedenje o pogostejšem napredovanju skolioze pri mladostnikih zahteva primarno oblikovanje fizioterapevtske obravnave. Obravnava pacientov s skoliozo potrebuje veliko strokovnega znanja, zato morajo biti fizioterapevti ustrezno izobraženi. S tem bi vplivali na potek in uspešnost fizioterapevtske obravnave teh pacientov
Keywords: Adolescentna idiopatske skolioze, mladostniki, konzervativno zdravljenje, Schroth metoda, fizioterapevtska obravnava
Published in ReVIS: 22.12.2022; Views: 1407; Downloads: 142
Full text (656,73 KB)