Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Incidenca najpogostejših poškodb pri tenisačih mladostnikih
Pia Pavlič, 2024, ni določena

Opis: Uvod in namen: Popularnost tenisa v modernem svetu narašča. Redna športna aktivnost pri mladostnikih izboljša mišično moč, kordinacijo in vzdržljivost, vendar ima prezgodnja športna specializacija veliko negativnih posledic. Ena izmed teh so športu specifične poškodbe. Namen diplomske naloge je bil, pregledati literaturo in ugotoviti, s katerimi poškodbami se tenisači mladostniki najpogosteje srečajo in kako do njih pride. Metode: S pregledom obstoječe literature, ki smo jo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Google Scholar, Web of Science in PEDro, smo odgovarjali na zastavljeno raziskovalno vprašanje in preverjali postavljeno hipotezo. Raziskave smo izbrali glede na vključitvene in izključitvene dejavnike. Rezultati: Za končni pregled literature smo izbrali devet raziskav in eno meta analizo. Raziskave navajajo, da je pri mladostnikih tenisačih več preobremenitvenih poškodb kot akutnih, najpogostejše so poškodbe kolen, gležnjev in ramen. Najpogostejši razlog za nastanek poškodb je preobremenitev. Uporabnost: Ozaveščenost o resnosti poškodb in njihovi incidenci lahko zmanjša število poškodb. Omejitve: Raziskave z vsebinsko neustreznostjo raziskovancev, starejših od 20 let.
Ključne besede: tenis, mladostniki, teniške poškodbe, dejavniki tveganja, preobremenitev
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2024; Ogledov: 130; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

2.
Družbena omrežja in svet alternativnih resnic
Larisa Krajnik, 2024, ni določena

Opis: Diplomska naloga temelji na, po oceni mnogih, zelo aktualni temi, in sicer temi družbenih omrežij in z njimi povezanimi prirejenimi resnicami. Dandanes ima skoraj vsak posameznik odprt uporabniški račun na vsaj eni od mnogih družbenih aplikacij, ki so namenjene združevanju ljudi na daljavo, deljenju raznih vsebin in informacij, zabavi itd. Te pa imajo tudi svojo temno plat, ki na osebo včasih močno vpliva, če se ji prepusti brez kritičnega premisleka. V aplikacijah svoja življenja namreč zelo hitro in enostavno prilagodimo določenim standardom in pričakovanjem s pomočjo filtrov, manipulacijo svetlobe in informacij. Posledice so za posameznika lahko vse prej kot zanemarljive. Do končnih ugotovitev smo prišli s pregledovanjem strokovne literature in empiričnim raziskovanjem, ki smo ga izvedli v obliki socialnega eksperimenta, ankete in intervjuja. Pri prvih dveh metodah so v raziskavi sodelovali uporabniki družbenih omrežij Facebook in Instragram, torej predvsem mlajša generacija med 15. in 25. letom, intervju pa smo opravili s srednješolsko strokovno delavko. Rezultati so pokazali pričakovano in sicer, da nekdo z minimalnim trudom lahko ljudi prepriča, da je laž pravzaprav resnica, če le ve kje je meja. V primeru, da z nečem zapretirava ga znanci, kaj hitro razkrinkajo. Tekom raziskovanja pa smo prišli tudi do spodbudne ugotovitve in sicer, da so mlajše generacije vse bolje seznanjene s težavami, povezanimi s prekomerno uporabo družbenih omrežjih in se pred njihovim nastankom že znajo do neke mere zaščititi, v primeru pojava težav pa si tudi ustrezno pomagati.
Ključne besede: družbena omrežja, mladostniki, manipulacija, izkrivljanje resnice, težave
Objavljeno v ReVIS: 09.05.2024; Ogledov: 234; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

3.
4.
Analiza izzivov mladostnikov: študija primera skupin iz programa Cona
Pia Dujić Vrtačnik, 2023, ni določena

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na izzive mladostnikov s težavami v odraščanju, ki obiskujejo dnevne centre s programom Cona. Vsak dan se mladostniki srečujejo s številnimi izzivi, ki se med posamezniki razlikujejo. Ker pa sami po navadi niso sposobni rešiti morebitnih izzivov in ovir, na pomoč stopijo dnevni centri. Dnevni centri, ki spadajo pod okrilje Centrov za socialno delo Ljubljana, so del skupnostnega programa za mlade, kjer se zavzemajo za nudenje psihosocialne pomoči otrokom in mladostnikom ter njihovim družinam, ki zaradi nastale življenjske situacije, vedenjskih, čustvenih in učnih težav ter stisk, potrebujejo in iščejo podporo, poleg tega pa izhajajo iz socialno-ekonomsko ogroženih družin in se posledično soočajo z mnogimi stiskami. Namen naloge je bil ugotoviti, kateri so najpogostejši izziv, ki prevladujejo med mladostniki dnevnih centrov. Cilje naloge smo dosegli s pomočjo analize in pregleda literature ter z lastno empirično raziskavo, za katero smo podatke pridobili s pomočjo lastnega vprašalnika. Ugotovili smo, da med izzivi, kot so učna pomoč, čustvene in vedenjske težave, samopodoba, sprejemanje nove kulture in kvalitetno preživljanje prostega časa, pri omenjenih mladostnikih prevladujejo težave z učno pomočjo ter čustvene in vedenjske težave. Na podlagi dobljenih rezultatov smo proti koncu naloge zapisali in podali tudi nekaj predlogov.
Ključne besede: Izzivi, mladostniki, odraščanje, dnevni center CONA, pomoč
Objavljeno v ReVIS: 15.09.2023; Ogledov: 445; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

5.
Psihosocialne posledice zaprtja šol in spremljevalnih ukrepov na šoloobvezne otroke v času epidemije covid-19 v Sloveniji
Pascale Emily Pečnik, 2023, ni določena

Opis: Epidemija covid-19 je odprla številna družbena vprašanja tako iz konteksta obstoječih družbenih razmerij kot iz državnih, družbenih in psihosocialnih posledic. V pričujoči magistrski nalogi osvetljujemo vidik psihosocialnih posledic epidemije na šoloobvezne otroke v Sloveniji in jih postavljamo v širši družbeni okvir. V teoretičnem delu naloge raziskujemo globalizacijo kot pomemben družbeni vidik epidemije, kapitalistični sistem in razredno diferenciacijo. Temu sledi raziskovanje šole kot pomembnega člena v procesu socializacije znotraj obstoječih ideoloških razmerij. Posebno pozornost posvečamo socialno-ekonomskemu statusu in vplivu le-tega ob zaprtju šol v času prvega in drugega vala epidemije. V empiričnem delu naloge skozi sekundardno analizo Mednarodne raziskave motenj izobraževanja v času epidemije in intervjuje s svetovalnimi delavkami analiziramo psihosocialne posledice epidemije na šoloobvezne otroke. Zanima nas tudi vloga svetovalnih delavk v času epidemije in ključni izzivi, s katerimi so se srečevale. Metodološko se naloge lotevamo skozi morfogenetski pristop in ugotavljamo razmerje država-šola-posameznik. Ugotovili smo, da je eden pomembnejših dejavnikov, ki vpliva na psihosocialne posledice otrok in mladostnikov, socialno-ekonomski status. Psihosocialne stiske, s katerimi se soočajo otroci in mladostniki, se razlikujejo glede na starost šoloobveznih otrok, govorimo pa o samoti, anksioznosti, depresiji, apatičnosti in nasilju.
Ključne besede: epidemija, psihosocialne posledice, otroci in mladostniki, socialno-ekonomski status, ideologija
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2023; Ogledov: 557; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

6.
Analiza oblik podpore za otroke z izkušnjo žalovanja : magistrska naloga
Urška Petak, 2022, magistrsko delo

Opis: Smrt globoko in boleče poseže v življenje vsakega posameznika, zlasti pa v življenje otroka ali mladostnika, ki je v iskanju in oblikovanju podpore pogosto v celoti odvisen od odraslih oseb v svoji okolici. Otrok ob bolečini izgube in smrti s procesom žalovanja vstopi na neznano področje in ob sebi potrebuje močno in jasno podporo na poti skozi žalovanje. V magistrski nalogi smo ugotavljali, kakšen je odziv otroka na novico o smrti bližnje osebe. Raziskovali smo dostopnost podpore otroku v procesu soočanja z izgubo bližnje osebe ter oblike pomoči in dostopnosti podpore za otroke v procesu žalovanja. V teoretičnem delu je opisan vpliv dogodka smrti na doživljanje otrok ter dojemanje in odzivanje na dogodek smrti skozi različna razvojna obdobja pri otroku. Opisan je proces žalovanja pri otroku, značilnosti normalnega in oteženega žalovanja. Navedene pa so tudi sistemske ureditve podpore in pomoči posameznikom z izkušnjo žalovanja na državni ravni. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši otrok z izkušnjo žalovanja s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Rezultati raziskave kažejo, da je podpora v veliki meri nezadostna in razpršena. Zlasti je nezadostna jasna, odprta in sočutna komunikacija ob temah smrti in žalovanja. Podpora tudi ni enakomerno in enakovredno dostopna vsem otrokom v procesu žalovanja. Društva za podporo osebam z izkušnjo smrti bližnjega so prezasedena, posamezniki z izkušnjo smrti bližnjega težko dostopajo do informacij o podpori in pomoči v procesu žalovanja, družba je do vprašanj v zvezi s smrtjo in žalovanjem odklonilna. S tem se zmanjša tudi pretok informacij o podpori in pomoči za otroke z izkušnjo žalovanja. Rezultati raziskave pa so pokazali tudi, da je podpora otrokom v procesu žalovanja odvisna tudi od osebne zrelosti in odprtosti odraslih oseb v otrokovi bližini.
Ključne besede: smrt, žalovanje, otroci, mladostniki, izguba, oteženo žalovanje, podpora pri žalovanju, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2023; Ogledov: 690; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (734,61 KB)

7.
Učinek psihoterapevtskega dela s konji na otroke in mladostnike s psihosomatskimi težavami : magistrska naloga
Ajda Čampa, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na proučevanje učinkov psihoterapevtskega dela s konji na otroke in mladostnike z izraženimi psihosomatskimi težavami. V teoretičnem delu smo predstavili področje psihosomatike in psihoterapije s konji. V prvem poglavju o psihosomatiki smo proučevali psihosomatske simptome pri otrocih in mladostnikih, dejavnike tveganja in poznane oblike pomoči. V drugem poglavju teoretičnega dela so podrobneje predstavljene psihoterapija s konji, njen razvoj, terminologija, namembnost in odnosne ravni, ki se zaradi prisotnosti konja razlikujejo od klasičen psihoterapevtske oblike. Osvetlili smo pregled obstoječih raziskav, pozitivnih učinkov psihoterapevtskega dela s konji in njihove omejitve. V empiričnem delu je predstavljena kvalitativna raziskava, s katero smo preveriti učinke psihoterapevtskega dela s konji na otroke s psihosomatskimi težavami. V raziskavo smo vključili tri mladoletne kliente, ki se soočajo z različnimi psihosomatskimi težavami, in njihove starše, s katerimi smo izvedli pol strukturirane intervjuje. Po pettedenski obravnavi so rezultati pokazali izboljšanje otrokovih zdravstvenih simptomov, učinki pa so se kazali tudi na dvigu samopodobe in socialne vključenosti. Ob tem je bila opazna tudi pozitivna sprememba njihovega splošnega počutja in kakovosti življenja. Na osnovi pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da ima psihoterapija s konji pozitivne učinke na doživljanje in počutje otrok in mladostnikov s psihosomatskimi in drugimi težavami psihičnega izvora.
Ključne besede: psihosomatika, psihoterapija, otroci, mladostniki, psihoterapija s konji, pozitivni učinki, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2023; Ogledov: 631; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (938,32 KB)

8.
Učinkovitost Schrothove metode pri obravnavi pacienta z adolescentno idiopatsko skoliozo : diplomska naloga
Lea Seničar, 2022, diplomsko delo

Opis: Adolescentna idiopatska skolioza (AIS) se pojavlja pri mladostnikih v času hitre rasti, diagnosticirana je na podlagi merjenja Cobbovega kota, ki je večji od 10°. Skolioza nima točno določene etiologije, vendar obstajajo številne hipoteze, ki potrjujejo njen nastanek. Idiopatska skolioza se lahko razvije kadarkoli v obdobju otroštva in adolescence, zato je preventivno odkrivanje izrednega pomena pri preprečevanju njenega napredovanja. V zadnjih letih so bile objavljene številne raziskave, ki so dokazovale uspešnost multidisciplinarnega pristopa zdravljenja skolioze, z izvajanjem specifičnih fizioterapevtskih vaj. Zanimalo nas je, katera metoda je po priporočilih stroke učinkovita pri pacientih z AIS, katera pripomore k preprečevanju njenega napredovanja ter vpliva na kakovostnejše življenje pacientov. Osredotočili smo se na zdravljenje s Schrothovo metodo, saj so številne raziskave dokazale pozitivne učinke, predvsem na samopodobi pacientov in izboljšanju videza hrbtenice. Fizioterapevtske specifične vaje za zdravljenje skolioze temeljijo na učenju pravilnih samokorekcijskih vaj, ki so usmerjene v vadbo dnevnih aktivnosti ter stabiliziranju popravljene drže. Pozitivne učinke ima tudi izvajanje vaj rotacijskega kotnega dihanja, ki omogočajo širjenje in predihavanje pljučnega tkiva. Po proučitvi člankov smo ugotovili, da vodena Schrothova vadba izboljša posturalno stabilizacijo, kar vpliva na kakovostnejše življenje mladostnikov z idiopatsko skoliozo. Daljše obdobje zdravljenja s Schrothovo metodo zmanjša Cobbov kot, kar omogoči povečano gibljivost hrbtenice. Pri pacientih, po kirurškem posegu korekcije skolioze, avtorji priporočajo izvajanje Schrothovih vaj, z namenom odpravljanja bolečin in izboljšanja kakovosti življenja. Vedenje o pogostejšem napredovanju skolioze pri mladostnikih zahteva primarno oblikovanje fizioterapevtske obravnave. Obravnava pacientov s skoliozo potrebuje veliko strokovnega znanja, zato morajo biti fizioterapevti ustrezno izobraženi. S tem bi vplivali na potek in uspešnost fizioterapevtske obravnave teh pacientov
Ključne besede: Adolescentna idiopatske skolioze, mladostniki, konzervativno zdravljenje, Schroth metoda, fizioterapevtska obravnava
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2022; Ogledov: 891; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (656,73 KB)

9.
Zdravljenje spondilolize pri tenisačih mladostnikih
Špela Rozman, 2022, diplomsko delo

Opis: Tenis je acikličen in enostranski šport, ki zahteva hitre gibe trupa tako v sagitalni kot v koronalni ravnini. Športi s takšnim poudarkom na upogibu in iztegu hrbtenice so povezani s spremembami v hrbteničnih krivuljah sagitalne ravnine in posledično povečujejo tveganje za poškodbe hrbtenice (Mcanny,2016). Spondiloliza pri športnikih predstavlja spekter poškodb pars interarticularis zaradi prekomerne obremenitve. Najpogosteje se pojavi kot posledica ponavljajoče se mikrotravme pars interarticularis pri gibanju v smeri iztega in/ali rotacije ledvene hrbtenice, ki sta potrebna za pravilno izveden teniški servis. Te poškodbe postajajo vse bolj razširjene pri vseh kostno nezrelih športnikih, ki so v športno aktivnost vključeni vsaj eno leto. Mehanizem poškodbe povzroči nenormalno travmo normalne kosti s ponavljajočim se iztegovanjem in/ali rotacijo ledvenega dela pri teniških igralcih. Kot pri vsakem obremenitnostnem zlomu kosti se poškodba začne kot obremenitnostni odziv ali podplutba z mikrofrakturami trabekularnega kostnega okvirja, ki se zgodi pred zlomom kostne skorje. Bolečine v križu, ki pri mladostniku trajajo več kot en teden, je treba tretirati kot poškodbo pars interarticularis, dokler ni dokazano nasprotno. Za bolnike s spondilolizo je značilna aksialna bolečina v križu, ki je lahko enostranska ali dvostranska (Kukreja, 2020). V diplomski nalogi nas je zanimalo, kateri pristop zdravljenja najhitreje vrne teniške igralce s spondilolizo ledvenega dela hrbtenice na teniško igrišče in če konzervativno zdravljenje vpliva na zraščanje kosti v zgodnjih fazah eno- ali obojestranske spondilolize pred pričetkom eno- ali obojestranske spondilolisteze. V ta namen smo pregledali podatkovne baze PubMed, ScienceDirect, ResearchGate in GoogleScholar. Po pregledu literature smo izbrali deset študij. V študiji, Eto in sodelavci (2020), imajo spondilolitični stresni zlomi brez kortikalnih motenj pri športnikih mladostnikih veliko možnosti, da se zacelijo. Potencial zraščanja pri enostranskih okvarah je večji kot pri dvostranskih. Poleg tega so dokazali, da se z zgodnjim konzervativnim zdravljenjem lahko popolnoma izognemo kirurškemu zdravljenju, če ne gre za napredovano spondilolistezo. Izkazalo se je, da je zgodnja uporaba opornic boljša od same omejitve aktivnosti, pa tudi od uporabe opornice po začetni omejitvi aktivnosti. Pacienti s spondilolitično okvaro prvotno stremijo k lajšanju bolečine in izboljšanju gibljivosti, ne pa h kostnemu zraščanju. Omejevanje aktivnosti, uporaba opornice in fizioterapija, ki vključuje »športno specifično vadbo«, so se izkazali za učinkovite pri spondilolizi, medtem ko se spondilolisteza visoke stopnje slabše odziva na nekirurške pristope zdravljenja. Kirurško zdravljenje je priporočeno za zdravljenje simptomatske spondilolisteze visokih stopenj. Ko gre za asimptomatsko spondilolistezo podobno visokih stopenj, še ni znanih podatkov o pristopu zdravljenja, a kljub temu druge kirurške indikacije vključujejo vztrajno bolečino tudi po šestmesečnem konzervativnem zdravljenju. Kadar je potrebna operacija spondilolize, določi vrsto operacije nivo, na katerem bo operacija izvedena. Ugotovitve bi lahko dopolnili, če bi bilo na to temo narejenih več raziskav ter če bi imeli dostop do vseh člankov v celoti. V prihodnje bi bilo priporočljivo zajeti večje število novih raziskav s širšega jezikovnega področja.
Ključne besede: Spondiloliza, tenisači mladostniki, fizioterapevtska obravnava, fizioterapija, rehabilitacija, kostno celjenje, operativno zdravljenje, konzervativno zdravljenje.
Objavljeno v ReVIS: 08.04.2022; Ogledov: 1852; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (907,89 KB)

10.
Prehranjevalne navade mladostnikov : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnje
Jasna Ambrožič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se osredotočila na prehranjevalne navade mladostnikov, osnovnošolcev. V teoretičnem delu sem najprej opredelila, kaj to zdravo prehranjevanje sploh je. Opisala sem pomen zajtrka v vsakodnevni prehrani, saj je le-ta eden izmed ključnih dejavnikov za zdrav začetek dneva, kar pa je še posebej pomembno pri šoloobveznih otrocih. Nadalje sem opredelila pomen ogljikov hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralov ter sadja in zelenjave v prehrani. Sledi sociološki vidik oblikovanja prehranjevalnih navad, kako nanje vpliva družina, fizično okolje, vrstniki in mediji. Ker hrana ni zgolj dobrina za potešitev lakote, sem opisala tudi njen psihološki pomen, kako se skozi hrano odražajo čustva, ter napake, ki jih starši počnejo, ko hrano izkoriščajo kot simbol nagrajevanja. Ker me je zanimalo prehranjevanje šoloobveznih otrok, sem v četrtem in petem podpoglavju opisala prehrano v šoli, kako je le-ta opredeljena zakonsko, ter možne nadaljnje ukrepe za izboljšanje prehranjevalnih navad mladostnikov. V empiričnem delu naloge sem vsa teoretično pridobljena znanja poskušala preveriti v praksi. V pomoč so mi bili anketni vprašalniki, ki sem jih razdelila med osnovnošolce treh šol v domačem kraju. Zanimale so me predvsem njihove prehranjevalne navade, uživanje zajtrkov, uživanje sadja in zelenjave, sokov, sladkarij ter samoocena prehranjevalnih navad. Z rezultati ugotovitev sem odgovorila na zastavljena raziskovalna vprašanja in preverjala zastavljene hipoteze.
Ključne besede: prehranjevalne navade, mladostniki, šolska prehrana, osnovnošolci, družina, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1257; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh