1. Izgorelost med študenti zdravstvene nege : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaSara Kozar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Akademska izgorelost je specifična oblika izgorelosti, o kateri se veliko ne govori. Potrebno jo je predvideti, čimprej zaznati njene simptome ter jo poskušati čimprej zajeziti. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 100 študentov zdravstvene nege iz vse Slovenije. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo Microsoft Excela. Rezultati: Največ anketiranih (36 %) prihaja iz Pomurske statistične regije, 74 % anketiranih poleg študija opravlja redno ali študentsko delo. Ugotavljamo, da obremenjenost s študijem občuti 53 % anketiranih, pri čemer jim največjo obremenitev predstavlja učenje za izpit. Izgorelost je v času študija vsaj enkrat občutilo 65 % anketiranih, 38 % pa je občutenje izgorelosti ocenilo na nivoju srednje stopnje. Največ anketiranih je izgorelost občutilo v prvem letniku študija, v padajočem vrstnem redu v drugem in tretjem letniku. Kot najpogostejši vzrok izgorelosti anektirani ocenjujejo preobremenjenost s študijem, sledita prevelik obseg dela ter usklajevanje vseh življenjskih obveznosti, izmed študijskih obveznosti pa učenje za izpite ter število študijskih predmetov. Kot najpogostejši znak izgorelosti so anketirani ocenili izgubo motivacije, kateri sledi čustvena izčrpanost in nespečnost. Za preprečevanje izgorelosti se anketirani največkrat poslužujejo počitka, poslušanja glasbe, preživljanja časa z družino, časa za počitnice idr. Razprava: Študij je življenjska prelomnica s pozitivnimi in negativnimi razsežnostmi. Ker je delovno okolje zdravstvene nege tako fizično kot psihično obremenjujoče in je kot takšno dejavnik tveganja izgorelosti, je potrebno o tem študente izobraziti že zelo zgodaj v izogib občutenju akademske in poklicne izgorelosti.
Keywords: stres, izgorelost, zdravstvena nega
Published in ReVIS: 30.06.2025; Views: 9; Downloads: 0
 Full text (1,51 MB) |
2. Moralne stiske medicinskih sester v onkološki zdravstveni negi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMaja Pahor, 2024, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Onkološka zdravstvena nega je zaradi specifike obolenj okolje, kjer se zaposleni srečujejo z mnogimi moralno etičnimi izzivi, ki povzročijo moralne stiske. V diplomskem delu smo želelili ugotoviti pogostost moralnih stisk in najpogostejše razloge za pojav teh med medicinskimi sestrami v onkološki zdravstveni negi. Metodologija: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop s standardiziranim anketnim vprašalnikom MMD-HP. Raziskava je bila opravljena na Onkološkem inštitutu Ljubljana, sodelovalo je 48 zdravstvenih delavcev z raznolikim izobrazbenim nivojem. Podatke smo obdelali v sistemu Microsoft Excel. Za interpretacijo podatkov smo uporabili deleže v odstotkih. Rezultati: Pri zdravstvenih delavcih, zaposlenih na Onkološkem inštitutu Ljubljana, ugotavljamo nižje vrednosti tako za pogostost kot tudi za stopnjo stiske kot v primerljivih raziskavah. V raziskavi ugotavljamo razlike v doživljanju stisk med spoloma in delovno dobo, medtem ko vpliva starosti na doživljanje stisk ni zaznati. Poleg tega smo ugotovili, da so razlogi za stopnjo stiske višje intezitete v 38,6 % situacij, ki imajo vzrok na ravni pacienta, v 32,5 % situacij, ki imajo vzrok na sistemski ravni in v 25,9 % situacij, ki imajo vzrok na ravni enote/tima. Primerljivo tujim raziskavam ugotavljamo, da več kot četrtina zaposlenih (26.1%) razmišlja o zamenjavi delovnega mesta zaradi morlanih stisk.
Keywords: onkološka zdravstvena nega, paliativna oskrba, moralno etične dileme, etika skrbi, empatična izčrpanost
Published in ReVIS: 26.06.2025; Views: 49; Downloads: 2
Full text (2,67 MB) |
3. Prosvetljenost zdravstvenih delavcev o paliativni oskrbi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNina Slana, 2024, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Zdravstveni delavci se povsod v svojem delovnem okolju srečujejo s pacienti, ki potrebujejo paliativno oskrbo. Zato je pomembno, da imajo zdravstveni delavci veliko strokovnega znanja, da pacienta lahko obravnavajo celostno. Obvladati pa morajo tudi veščine komuniciranja, da lahko predajajo informacije, ki so pomembne za pacienta in njihove bližnje, saj ustrezna komunikacija lahko vpliva na sam potek paliativne oskrbe. Metode: uporabili smo kvantitativno metodo dela. Izdelali smo anketni vprašalnik, sestavljen iz 19 vprašanj, ki smo ga razdelili med zdravstvene delavce. Anketa je bila izvedena v enem izmed socialno varstvenih zavodov v Sloveniji ter v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. V anketi je sodelovalo 100 zdravstvenih delavcev. Vprašalnike smo nato analizirali in rezultate ponazorili v obliki grafov. Rezultati: 88 % vseh anketiranih zdravstvenih delavcev se je pri svojem delu že srečalo s paliativno oskrbo. 83 % si jih želi, da bi se na svojem delovnem mestu dodatno izobraževali na temo paliativna oskrba. 43 % vseh anketiranih je odgovorilo, da ima o paliativni oskrbi zadovoljivo znanje. Razprava: Iz diplomskega dela je razvidno, da ima še vedno veliko zdravstvenih delavcev veliko ovir pri izvajanju in komuniciranju s pacienti, ki potrebujejo paliativno oskrbo, ter njihovimi svojci. Kot vzrok za to navajajo nezadostno znanje, zato si veliko zdravstvenih delavcev želi dodatna izobraževanja o paliativni oskrbi na delovnem mestu.
Keywords: paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, zdravstveni delavec, medicinska sestra, komunikacija
Published in ReVIS: 24.06.2025; Views: 64; Downloads: 1
Full text (3,19 MB) |
4. Zdravstvena nega pacienta po transplantaciji krvotvornih matičnih celic : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNeli Krofl, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Postopek presaditve krvotvornih matičnih celic predstavlja velik izziv za pacienta in tudi zaposlene, saj morajo imeti medicinske sestre dodatno znanje in spretnosti pri presaditvi matičnih celic, prav tako pa postopek temelji na dobri pripravi pacienta na presaditev krvotvornih matičnih celic, ki je ključnega pomena za njegovo uspešnost. Potek bolezni je hiter in zahteva takojšnje zdravljenje. Metode: V diplomskem delu je uporabljena kvalitativna metodologija. Skozi celotno delo je uporabljena deskriptivna oziroma opisna metoda znanstvenega raziskovanja, s katero je opravljen pregled literature s pomočjo diagrama PRISMA. Rezultati: Diplomsko delo se osredinja na ključne elemente zdravstvene nege v procesu okrevanja pacientov po presaditvi. Izsledki raziskave so pokazali, da ustrezna zdravstvena oskrba, ki vključuje spremljanje vitalnih funkcij, upravljanje neželenih učinkov zdravljenja in psihosocialno podporo, pomembno vpliva na kakovostno okrevanje pacientov. Diskusija in zaključek: Diskusija v diplomskem delu poudarja pomembnost celostnega pristopa k negi pacientov. Ugotovitve raziskave jasno kažejo, da se proces okrevanja močno izboljša, ko se zdravstveni delavci osredinijo ne le na fizične vidike zdravljenja, ampak tudi na psihosocialne potrebe pacientov.
Keywords: PKMC, pacient, zdravstvena nega, transplantacija
Published in ReVIS: 24.06.2025; Views: 60; Downloads: 4
Full text (1,20 MB) |
5. KONTINUIRANO IZOBRAŽEVANJE VODSTVENIH DELAVCEV V ZDRAVSTVENI NEGIBlaž Muhič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Poklici v zdravstveni negi so zahtevni zaradi dinamike stroke – nenehnih novosti in sprememb. Zato so za delavce v zdravstveni negi (še posebno vodje) dodatna izobraževanja izredno pomembna za ustrezno vodenje zdravstvenega tima. Vloga vodje je zelo zahtevna, saj mora imeti veliko pozitivnih lastnosti in jih znati tudi primerno uporabljati, znanje pa pridobivati ter nadgrajevati s formalnim in neformalnim izobraževanjem. Namen naše raziskave je preučiti poznavanje možnosti kontinuiranega izobraževanja na področju vodenja, namenjenega vodstvenim delavcem v zdravstveni negi v Sloveniji.
Metode: Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela in kvalitativni metodi raziskovanja. Potekala je do marca 2025. Kriterij za sodelovanje pri intervjuju je bila vodstvena funkcija v srednjem ali nižjem menedžmentu v zdravstveni negi, ki neprekinjeno traja vsaj eno leto (npr. vodja patronažne službe, vodja oddelka, reševalne enote …). V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, vsi so vodje (vodja oddelka, diplomirana medicinska sestra v vlogi vodje tima, vodja reševalne enote, vodja patronažne službe). Predhodno smo pridobili soglasje ustanove, v kateri smo opravljali intervjuje.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, od tega pet oseb ženskega in ena oseba moškega spola. Vsi intervjuvanci imajo visokošolsko izobrazbo. Dve osebi sta vodji oddelka, ostale štiri so glavne ali odgovorne medicinske sestre na oddelkih. Vsi intervjuvanci menijo, da je kontinuirano izobraževanje danes izrednega pomena, saj se vsakodnevno pojavljajo novosti oziroma spremembe, s katerimi se moramo zdravstveni delavci redno seznanjati in jih upoštevati. Vsi se tudi strinjajo s trditvijo, da bi se moral vsak dober vodstveni delavec v zdravstveni negi zavedati pomembnosti kontinuiranega izobraževanja in o tem seznanjati tudi sodelavce.
Razprava: Iz podatkov, ki smo jih prejeli iz sodelujoče ustanove, je razvidno, da ima največ vodstvenih delavcev visokošolsko izobrazbo, manj pa magisterij ali specializacijo. V raziskavi smo ugotovili, da se vodstveni delavci na izobraževanja prijavljajo sami, kar pa je zaradi pomanjkanja kadra ali odsotnosti odobritve s strani delodajalca pogosto onemogočeno. Kljub temu nekaterim vodstvenim delavcem uspeva, da se dodatnih izobraževanj udeležujejo celo na mesečni ravni, vsi pa trdijo, da se pomena dodatnih izobraževanj, še posebno s področja vodenja dobro zavedajo.
Keywords: vodenje, menedžment, izobraževanje, zdravstvena nega.
Published in ReVIS: 22.05.2025; Views: 298; Downloads: 28
Full text (1,03 MB) |
6. POMEN AKTIVNE VLOGE DIALIZNEGA PACIENTA ZA KAKOVOST OBRAVNAVE PO PROCESNI METODI DELAAndreja Štukel, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Procesna metoda dela v zdravstveni negi je strukturiran pristop, ki vključuje faze ocenjevanja, diagnosticiranja, postavljanja ciljev, načrtovanja, izvajanja in vrednotenja. Omogoča celostno in učinkovito obravnavo pacienta ter vključevanje pacienta v proces odločanja, kar povečuje občutek nadzora in samozavest pri sprejemanju odločitev. Osrednji element procesne metode je učinkovita komunikacija med pacientom in zdravstvenim osebjem, ki temelji na aktivnem poslušanju in prilagajanju informacij posamezniku. To povečuje pacientovo razumevanje zdravstvenega stanja in sodelovanje pri zdravljenju. Namen raziskave je bil ugotoviti pomen aktivne vloge dializnega pacienta za kakovost obravnave po procesni metodi dela.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo deskriptivne metode dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju, ki je omogočala poglobljeno zbiranje podatkov o izkušnjah pacientov. Vzorec je bil priložnostni ter je vključeval sedem oseb, ki so del naše socialne mreže oziroma osebni znanci, od katerih so štirje intervjuvanci vključeni v dializno zdravljenje, trije pa so po uspešni transplantaciji ledvice. Raziskava je bila izvedena februarja 2025.
Rezultati: Večina intervjuvancev ni natančno razumela, kaj procesna metoda dela vključuje, vendar so jo kljub temu povezovali z boljšo strukturo zdravljenja, večjim zaupanjem v zdravstveno osebje in občutkom varnosti. Strukturiran pristop je bil zaznan kot pomemben za večjo skladnost z zdravljenjem in boljše sodelovanje med pacientom in zdravstvenim osebjem. Vsi intervjuvanci so izpostavili, da jasna pravila in urejen potek zdravljenja prispevajo k boljšemu razumevanju zdravstvenega stanja in večji samozavesti pri sprejemanju odločitev. Aktivna vloga pacienta v procesu zdravljenja je bila povezana z boljšim prilagajanjem terapije individualnim potrebam ter večjim občutkom nadzora nad zdravljenjem. Izpostavljeni dejavniki za uspešno izvajanje procesne metode dela so bili odprta komunikacija, spoštljiv odnos zdravstvenega osebja in jasna razlaga postopkov zdravljenja.
Razprava: Ugotovitve raziskave kažejo, da večina intervjuvancev procesne metode dela ne razume natančno, vendar prepoznavajo njen pozitiven vpliv na strukturo obravnave, občutek varnosti in zaupanje v zdravstveno osebje. Razprava poudarja potrebo po jasnejšem posredovanju informacij o postopkih zdravljenja ter prilagojenem pristopu, ki spodbuja aktivno sodelovanje pacienta pri odločanju.
Keywords: procesna metoda dela, aktivna vloga pacienta, kakovost obravnave, dializni pacient, zdravstvena nega
Published in ReVIS: 22.05.2025; Views: 294; Downloads: 7
Full text (1,43 MB) |
7. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO PERKUTANI VSTAVITVI AORTNE ZAKLOPKEŽiva Stegenšek, 2025, undergraduate thesis Abstract: Zaradi staranja prebivalstva se povečuje pojavnost aortne stenoze (AS) kot ene glavnih bolezni srčnih zaklopk, zlasti pri starejših moških. Perkutana vstavitev aortne zaklopke (TAVI) je minimalno invaziven postopek, ki se uporablja kot alternativa kirurški zamenjavi zaklopke pri bolnikih z visokim operativnim tveganjem. Postopek omogoča hitrejše okrevanje, vendar zahteva posebno pozornost zaradi tveganja za zaplete, kot so tromboza, krvavitve, okužbe in motnje srčnega ritma. Zdravstvena nega po TAVI vključuje skrbno spremljanje, zgodnjo mobilizacijo ter ustrezno izobraževanje bolnika in njegove družine. Namen raziskave je bil preučiti zdravstveno nego pacienta po perkutani vstavitvi aortne zaklopke s pregledom literature in obstoječih raziskav. Raziskava je temeljila na analizi domače in tuje znanstvene ter strokovne literature, ki obravnava vlogo medicinskih sester po perkutani vstavitvi aortne zaklopke. Uporabljene so bile bibliografske baze podatkov PubMed, Google Scholar, ScienceDirect, Springer Link in COBISS. Iskanje je potekalo s pomočjo Boolovih operatorjev (and, or, not) za ključne besede v angleščini in slovenščini. Gradivo je bilo omejeno na obdobje od 2014 do 2024. Zbrani podatki so bili tematsko analizirani, da se izpostavijo glavne metode, izzivi in priporočila. Rezultati raziskave so pokazali, da je vloga medicinskih sester pri negi bolnikov po TAVI pomembna za preprečevanje zapletov in izboljšanje izidov zdravljenja. Medicinske sestre so odgovorne za spremljanje vitalnih funkcij, preprečevanje zapletov, skrb za rane, izvajanje predpisane farmakoterapije, mobilizacijo, rehabilitacijo ter psihosocialno podporo bolnikom. Tudi zdravstvena vzgoja bolnikov in njihovih družin prispeva k boljšim izidom zdravljenja. Raziskava je potrdila pomembno vlogo medicinskih sester pri negi bolnikov po TAVI. Njihov pristop k preprečevanju zapletov in zagotavljanju kontinuirane oskrbe bistveno vpliva na izide zdravljenja. Priporočamo redna specializirana izobraževanja in simulacijske treninge za medicinske sestre, razvoj in implementacijo standardiziranih protokolov za nego ter uporabo naprednih tehnologij za spremljanje bolnikovega stanja. Zgodnja mobilizacija bolnikov po posegu in vključevanje v nadzorovane rehabilitacijske programe zmanjšujeta tveganje za zaplete in izboljšujeta kakovost življenja.
Keywords: nega, srce, aortna stenoza, TAVI
Published in ReVIS: 26.04.2025; Views: 395; Downloads: 37
Full text (999,28 KB) |
8. |
9. OBRAVNAVA PACIENTA Z MIŠIČNO DISTROFIJOMartina Ranova, 2025, undergraduate thesis Abstract: Mišična distrofija je neozdravljiva bolezen, za katero je značilno propadanje mišičnega tkiva in njegovo nadomeščanje z maščevjem in vezivnim tkivom, kar sčasoma vodi v delno ali popolno ohromelost. Zdravljenje je simptomatsko. Ti bolniki potrebujejo pomoč svojcev, osebnih asistentov ali institucionalno varstvo. Namen raziskave je bil preučiti obravnavo teh pacientov. Raziskovali smo, kako medicinska sestra ocenjuje njihove potrebe v zdravstveni obravnavi, z osredotočenostjo na izzive medicinskih sester, pogoste zaplete pri dolgotrajni negi in najpogostejše negovalne aktivnosti.
Uporabili smo kvalitativno raziskovalno metodo z opisnim pritopom. Na osnovi pregleda tuje ter domače literature in podatkovnih baz COBISS, PubMed, Google Sholar in dLib smo oblikovali polstruktruriran intervju. Pri zbiranju in obdelavi podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. V raziskavo smo vključili pet medicinskih sester in enega zdravstvenega tehnika z najmanj enoletnimi izkušnjami pri obravnavi bolnikov z mišično distrofijo. Pridobljene rezultate smo analizirali kvantitativno, odgovore prikazali v tabele, jih kodirali in interpretirali.
Intervjuvanci zaznajo najpogostejše zaplete pri dolgotrajni rehabilitacijski negi pacienta z mišično distrofijo in poznajo ustrezne preventivne intervencije. Seznanjeni so z metodami ocenjevanja zdravstvenega stanja in najpogostejšimi aktivnostmi v okviru rehabilitacijske nege.
Keywords: MIŠIČNA DISTROFIJA, MEDICINSKA SESTRA, REHABILITACIJSKA NEGA.
Published in ReVIS: 26.04.2025; Views: 359; Downloads: 14
Full text (799,89 KB) |
10. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO TRANSPLANTACIJI PLJUČMonika Oblak, 2025, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: V zadnjih letih je prišlo do velikih sprememb v obravnavi pacientov po transplantaciji pljuč. Namen diplomske naloge je najprej usmerjen v teoretično opredelitev in opis zdravstvene nege pacienta po transplantaciji pljuč, čemur sledi kvalitativni raziskovalni del. Posebno pozornost smo namenili ugotavljanju novosti v smernicah obravnave pacienta po transplantaciji pljuč.
Metoda: Uporabili smo domačo in tujo literaturo, ki jo smo na podlagi izločitvenih kriterijev pridobili v bibliografskih bazah (PbMed, PMC, Google učenjak, BMJ, DIKUL, SpingerLink). Vsi izvlečki izbranih zadetkov so pregledani z namenom izločitve potencialno primernih prispevkov in izborom ustreznih za nadaljnji pregled. Uporabili smo naslednje ključne iskalne besedne zveze: medicinska sestra, transplantacija pljuč, zdravstvena nega po operaciji, zdravstvena nega, zdravstveno vzgojno delo ter nurse, lung transplantation, postoperative care, nursing care, patient education v angleškem jeziku. Za namen raziskave smo uporabili literaturo, ki je bila prosto dostopna v celotnem obsegu od leta 2013 do leta 2023. Izbrana literatura je bila omejena na slovenski in angleški jezik. Izključili smo članke, ki so se podvajali in članke, ki niso vključevali določene iskane vsebine. Pri iskanju literature smo ključne besede povezali z Boolovimi operatorji (AND).
Rezultati: V raziskavo in končno analizo smo vključili 2 randomizirani študiji, 1 posamično prospektivno kohortno študijo, 1 posamično presečno študijo, 1 posamično poglobljeno kvalitativno študijo in 5 mnenj strokovnjakov oziroma poročil primerov. Rezultati, pridobljeni z analizo 10 enot literature, kažejo, da je potek zdravstvene nege pri obravnavi pacienta po transplantaciji pljuč multidisciplinaren in kompleksen. Postopek zdravstvene nege pacienta vključuje tako neposredno pooperativno oskrbo kot dolgoročno spremljanje pacienta. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri spremljanju fizioloških parametrov pacienta takoj po posegu. To vključuje spremljanje vitalnih funkcij in drugih kazalnikov, ki omogočajo hitro prepoznavanje morebitnih zapletov. Po odpustu iz bolnišnice se zdravstvena nega usmeri v dolgoročno spremljanje pacienta. To vključuje redne kontrole, prilagoditev imunosupresivnih zdravil, preprečevanje okužb in zagotavljanje, da pacient razume in sledi terapevtskemu načrtu.
Razprava: Analiza pregleda literature je poudarila pomembno vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta po transplantaciji pljuč. Le-ta vključuje tako tehnične naloge, kot tudi podporo pri psihološkem, čustvenem in socialnem zdravljenju pacienta.
Keywords: transplantacija pljuč, zdravstvena nega po operaciji, zdravstveno vzgojno delo, nove smernice v zdravstveni negi.
Published in ReVIS: 20.04.2025; Views: 296; Downloads: 11
Full text (1,64 MB) |
