1. ASERVATIVNOST KOT POMOČ PRI ZMANJŠEVANJU IZGORELOSTI MED ZAPOSLENIMI V PSIHIATRIČNI ZDRAVSTVENI NEGIGašper Pečarič, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča:
Asertivnost je komunikacijska veščina, ki posameznikom omogoča, da samozavestno, a spoštljivo izražajo svoja stališča, čustva in potrebe. V kontekstu zdravstvene nege, zlasti v psihiatričnem okolju, ima asertivnost ključno vlogo pri preprečevanju izgorelosti, vzdrževanju zdravih medosebnih odnosov ter spodbujanju učinkovitega timskega dela. Zdravstveni delavci, ki obvladajo asertivne veščine, lažje postavljajo meje ter tudi preprečujejo konfliktne situacije in učinkoviteje obvladujejo čustvene obremenitve. To pa pomembno vpliva na njihovo profesionalno delovanje in blaginjo v delovnem okolju in na osebni ravni. Cilj raziskave je bil raziskati, kako uporaba asertivne komunikacije prispeva k zmanjšanju izgorelosti med zaposlenimi v psihiatrični zdravstveni negi ter katere strategije lahko pripomorejo k izboljšanju asertivnih veščin v praksi.
Metode: V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, izvedenih z zaposlenimi v psihiatrični zdravstveni negi. Vzorec je bil namenski in je zajemal šest udeleženk z različnim številom let delovnih izkušenj. Intervjuji so bili zapisani in analizirani s pomočjo kvalitativne vsebinske analize. V raziskovalnem delu so bila upoštevana vsa etična načela raziskovanja, vključno s prostovoljnim sodelovanjem, anonimnostjo in varovanjem osebnih podatkov.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da medicinske sestre prepoznavajo asertivno komunikacijo kot ključno za učinkovito delo v psihiatrični zdravstveni negi. Večina intervjuvank je poudarila, da redno uporabljajo asertivne veščine, kot so postavljanje meja, jasno izražanje mnenj ter spoštljivo sodelovanje s pacienti in sodelavci. Opažene so bile razlike v stopnji asertivnosti, ki so pogosto povezane z delovno dobo, delovnim okoljem in osebnostnimi značilnostmi. Ugotovljeno je bilo tudi, da pomanjkanje asertivnosti lahko vodi v povečano delovno obremenitev, medosebne konflikte in večje tveganje za izgorelost. Intervjuvanke so kot koristne prepoznale delavnice in izobraževanja, ki spodbujajo razvoj asertivnih komunikacijskih veščin kot obliko preventive pred izgorelostjo.
Razprava: Raziskava je pokazala, da asertivnost pomembno prispeva k psihološki stabilnosti in delovni učinkovitosti medicinskih sester v psihiatrični zdravstveni negi. Intervjuvanke so poudarile, da so asertivne veščine ključne pri preprečevanju izgorelosti, saj omogočajo jasnejše postavljanje meja, boljšo regulacijo čustev ter večje zadovoljstvo pri delu. Hkrati pa so navedle, da je za krepitev asertivnosti potrebno sistematično izobraževanje in podpora delovnega okolja. Rezultati kažejo, da lahko uvedba izobraževalnih programov s poudarkom na asertivni komunikaciji pomembno izboljša delovne pogoje, zmanjša stres in pripomore k boljši skrbi za paciente.
Ključne besede: asertivnost, izgorelost, psihiatrična zdravstvena nega, komunikacijske veščine, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 49; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,20 MB) |
2. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO OPERACIJI ZLOMA KOLKASara Suhodolčan, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Zlom kolka je eden izmed najpogostejših poškodb pri starejših ljudeh, ki povzroči nenadno spremembo v življenju posameznika in ima resne posledice na izrazito poslabšanje kakovosti življenja ter je kljub napredku medicine še vedno lahko smrtno nevarna poškodba. Poškodba zahteva kompleksno bolnišnično zdravljenje, ki vključuje kirurški poseg, intenzivno pooperativno zdravstveno nego in ciljno usmerjeno rehabilitacijo. Vsak posameznik ima lahko po poškodbi zloma kolka težave z gibanjem in tako postane odvisen tudi od drugih oseb pri izvajanju življenjskih aktivnosti. Ustrezna oskrba pacienta po zlomu kolka, tako pred operacijo kot po njej, je ključna za uspešno zdravljenje poškodb, preprečevanje zapletov in zagotavljanje učinkovite rehabilitacije, s ciljem čim hitrejše in čim boljše povrnitve funkcionalnosti. Pooperativni nadzor vključuje natančne postopke in intervencije, katerih cilj je
preprečiti morebitne zaplete in zagotoviti optimalno zdravljenje. Kontinuirano strokovno izpopolnjevanje je pomembno za učinkovito izvajanje navedenih nalog in prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe ter zadovoljstva pacienta po operativnem posegu zloma kolka. Namen diplomske naloge je bil preučiti zdravstveno nego pacienta po operativnem posegu zloma kolka.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot inštrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturiran intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je v intervjuju vključeval tri diplomirane medicinske sestre in tri srednje medicinske sestre, zaposlene v zdravilišču na negovalnem oddelku za rehabilitacijo, ki imajo sedem let in več delovnih izkušenj na navedenem področju. Raziskava je potekala v mesecu januarju 2025.
Rezultati: Za vse intervjuvanke pooperativni nadzor obsega pomen preprečevanja pooperativnih zapletov kot eno svojih temeljnih nalog, pri čemer posebej izpostavljajo skrb za
higieno operativne rane, nadzor bolečine ter izvajanje ukrepov za preprečevanje venske tromboze, vse to pa predstavlja tudi ključne naloge za večino intervjuvank. Prehrana in hidracija ključno vplivata na hitrost celjenja in splošno moč pacienta. Vse sodelujoče so poudarile pomen zgodnje mobilizacije, ki jo pogosto prilagajajo glede na psihofizično stanje pacienta. Raziskava je tudi pokazala, da je individualiziran pristop nujen za uspešno rehabilitacijo. Medicinske sestre morajo dobro poznati fizične in psihološke značilnosti vsakega posameznika, saj lahko le s tem zagotovijo celostno obravnavo in zmanjšajo tveganje za
ponovne poškodbe. Pomembno vlogo ima tudi čustvena podpora pacientom in svojcem, ki povečuje motivacijo za sodelovanje v rehabilitacijskem procesu.
Razprava: Ker zlom kolka močno poslabša kakovost življenja pacienta, bi bilo priporočljivo, da se njegova bivalna okolica prilagodi njegovi varnosti, kakor tudi upošteva nasvete glede zdravil in njihovih učinkov. Ugotovitve raziskave, s podprto strokovno literaturo s tega področja,
potrjujejo pomembnost večdimenzionalne vloge medicinske sestre pri celostni obravnavi pacienta po zlomu kolka, zlasti na področjih oskrbe rane, preprečevanja zapletov, prehrane, hidracije, mobilizacije ter individualne prilagoditve zdravstvene nege, saj kakovostna zdravstvena nega močno vpliva na izid zdravljenja, trajanje rehabilitacije in povrnitev pacienta v čim bolj samostojno življenje.
Ključne besede: Zlom kolka, padec, zdravstvena nega, zapleti, rehabilitacija, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 133; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,10 MB) |
3. PREHRANA PACIENTA V ENOTI INTENZIVNE TERPIJEMilorad Ino Lukić, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Ustrezna prehranska podpora pri kritično bolnih pacientih v enotah intenzivne terapije, lahko zmanjša tveganje za zaplete, izboljša klinične izide in prispeva k hitrejšemu okrevanju. Preučevanje prehranskih potreb teh pacientov, izzivov in ovir, s katerimi se soočajo zdravstveni delavci, je ključno za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe. Namen raziskave je bil raziskati prehransko podporo in oskrbo pacientov v enoti intenzivne terapije.
Metoda: Podatke smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature ter analizo pridobljenih virov. Osredotočili smo se na prehransko podporo in oskrbo pacientov v enoti intenzivne terapije. Strokovno branje smo nadaljevali, dokler nismo zbrali 18 primernih enot iz prosto dostopnih bibliografskih baz (PubMed, Google Učenjak, ScienceDirect). Zadetke, ki smo jih v raziskavi analizirali, smo poiskali s pomočjo ključnih besed in besednih zvez, in sicer »enota za intenzivno nego«, »kritična nega«, »prehranska podpora«, »enteralna prehrana«, »stanje prehranjenosti« in »preprečevanje podhranjenosti«. Pri iskanju smo se omejili na vire v slovenskem in angleškem jeziku, na vire objavljene v obdobju 2013–2023 in dostopnost celotne vsebine s področja, ki ga obravnavamo v diplomski nalogi. Ključne besede smo povezali z Boolovim operatorjem (AND).
Rezultati: V pregled smo vključili članke v polnem besedilu, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Podatke, zbrane v novembru 2024, smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vsebinske kategorije, kot so prehranske potrebe pacientov, učinki prehranske podpore na klinične izide ter ovire in izzivi pri zagotavljanju prehranske podpore, kar je omogočilo jasnejšo interpretacijo rezultatov in pripravo priporočil.
Razprava: Ugotovitve raziskave kažejo, da je ustrezna prehranska podpora ključnega pomena za izboljšanje kliničnih izidov pacientov v enoti intenzivne terapije. Razprava poudarja potrebo po multidisciplinarnem pristopu, dostopu do jasnih smernic in nenehnem izobraževanju zdravstvenih delavcev, saj pomanjkanje znanja, virov in usklajenosti ostajajo glavne ovire za optimalno izvajanje prehranske podpore
Ključne besede: prehranska podpora, enteralna prehrana, kritično bolni pacienti, intenzivna nega, preprečevanje podhranjenosti, multidisciplinarna oskrba.
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 121; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,58 MB) |
4. Obravnava bolnika s Crohnovo boleznijo po 14 življenjskih aktivnostih Virginije Henderson : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaLana Štampar, 2023, diplomsko delo Opis: Crohnova bolezen je kronično vnetno stanje, ki prizadene prebavila. Uvrščamo je med bolezni KVČB (kronične vnetne črevesne bolezni), kamor spada tudi ulcerozni kolitis. Bolezen se pojavlja predvsem pri mlajših odraslih in otrocih. Diagnostika in zdravljenje bolezni je zahtevna in ciljno usmerjena. Ker je bolezen kronična, je izjemno pomembno doseči remisijo bolezni in bolnikom omogočiti čim bolj normalno življenje. Bolniki s Crohnovo boleznijo potrebujejo veliko teoretičnega znanja za razumevanje svoje bolezni in psihološke podpore. Namen diplomskega dela je predstaviti in raziskati življenje bolnice s Crohnovo boleznijo s pomočjo strukturiranega vprašalnika po konceptualnem modelu 14 življenjskih aktivnostih Virginije Henderson. Cilji diplomskega dela so z literaturo predstaviti Crohnovo bolezen, predstaviti življenje bolnice s Crohnovo boleznijo, izpostaviti negovalne diagnoze in predstaviti vlogo medicinske sestre pri bolniku s Crohnovo boleznijo. Za pridobitev podatkov smo uporabili pregled znanstvene in strokovne literature ter izvedli intervju s strukturiranim vprašalnikom z bolnico s Crohnovo boleznijo. Rezultati so pokazali, da je Crohnova bolezen kompleksna bolezen, saj prizadene več organskih sistemov hkrati. Bolniki imajo različne negovalne težave. Za obvladovanje bolezni je potrebno ogromno teoretičnega in praktičnega znanja ter psihološke podpore, ki jo bolniki pridobijo s strani zdravstvenih delavcev. Cilj zdravstvene nege je, da so bolniki čim bolj samostojni, da svojo bolezen razumejo in da znajo z njo živeti.
Ključne besede: Crohnova bolezen, zdravstvena nega, bolnik, kvaliteta življenja
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2025; Ogledov: 109; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,57 MB) |
5. Pomen zgodnjega preprečevanja srčno–žilnih bolezni : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaBarbara Šulek, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: srčno–žilne bolezni so predstavljene kot ene izmed vodilnih vzrokov smrti in zmanjšane kakovosti življenja posameznikov. Obenem številni dejavniki, ki jih vključuje zdrav življenjski slog, prispevajo k izboljšanju zdravja in hkrati pomagajo k zmanjšanju tveganja in k preprečevanju srčno–žilnih boleznih. Metode: teoretični del diplomske naloge temelji na deskriptivni metodi dela z analizo domače in tuje strokovne literature, pridobljene iz podatkovnih baz, ob upoštevanih vključitvenih kriterijih. Raziskovalni del predstavlja kvalitativno metodo dela z uporabo spletnega anketnega vprašalnika. Vključeni vzorec je izbran po metodi snežne kepe. Pridobljeni podatki so prikazani v tabelarni podobi, izdelani v programu Microsoft Excel 2016 in s pripisano ustrezno interpretacijo v Microsoft Word 2016. Rezultati in razprava: poznavanje srčno–žilnih bolezni je med anketiranci visoko, obenem svoj življenjski slog ocenjujejo kot dober. Polovica anketiranih telesno aktivnost pogosto vključuje v življenjski slog, kajenje pri anketirancih ni prisotno v velikem deležu. Od pijače pogosto uživajo vodo in kavo, od hrane pa zelenjavo in sadje. Anketiranci hrano redko dosoljujejo in redko uživajo alkohol. Zavedajo se, da je življenjski slog pomemben dejavnik tveganja, kar dokazujejo s tem, da bi v primeru ogroženosti svojega zdravja bili pripravljeni spremeniti življenjski slog. Sklep: kljub hitremu načinu življenja in številnim drugim dejavnikom, ki vplivajo na oteženost vzdrževanja zdravega življenjskega sloga, je pomembno, da kot posamezniki s pravo stopnjo ozaveščenosti znamo pravilno pristopiti k zdravemu načinu življenja in obenem tako zmanjšamo dejavnike tveganja in preprečimo zgodnje bolezni, povezane s srčno–žilnimi boleznimi.
Ključne besede: žilne bolezni, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2025; Ogledov: 122; Prenosov: 1
Celotno besedilo (974,83 KB) |
6. Zavedanje vpliva uživanja škodljivih substanc med nosečnostjo na nosečnico, plod in otroka – vloga diplomirane medicinske sestre : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaManja Klement, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Uživanje škodljivih substanc v času nosečnosti vpliva tako na zdravje nosečnice, ploda in otroka. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja. Vzorec je vključeval 35 nosečnic, ki so bile v času raziskave obravnavane v ambulanti osebnega ginekologa/ginekologinje v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotni prikaz. Rezultati: Ugotavljamo, da je največ anketirank starih med 31 in 35 let (N = 13, f = 37 %) in da je bilo največ anketirank v času raziskave v 6. mesecu nosečnosti (N = 13, f = 37 %). Vse nosečnosti so potekale brez težav. Večina anketirank (N = 30, f = 86 %) meni, da imajo dovolj znanja o posledicah škodljivih substanc na njihovo zdravje, ki so ga največkrat pridobile skozi formalno izobraževanje v šoli ali na fakulteti (N = 16, f = 46 %). V času nosečnosti je največ anketirank opustilo pitje alkohola, uživanje kofeina, nezdrave prehrane in kajenje cigaret; povečalo pa se je število anketirank, ki so uporabljale zdravila na recept. Nobena izmed anketirank v času nosečnosti ni uživala drog ali alkohola. Anketiranke so kot najbolj nevarno škodljivo substanco za nosečniško telo ocenile uživanje drog in pitje alkohola. Največkrat se tudi strinjajo (N = 19, f = 54 %), da ima medicinska sestra v informiranju nosečnic o posledicah uživanja škodljivih substanc pomembno vlogo. Razprava: Nosečnica je aktivni člen odločitve o uživanju škodljivih substanc, zdravstvena nega pa naj bo pri tem na podlagi zakonodaje in dobrih praks aktivna pomoč.
Ključne besede: nosečnost, škodljive substance, posledice uživanja škodljivih substanc, zdravstvena nega nosečnice
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2025; Ogledov: 112; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,97 MB) |
7. Sporočanje slabe novice na enoti intenzivne nege in terapije na Pediatrični kliniki Maribor : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaZmaga Jelen, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: V diplomskem delu smo raziskali tematiko sporočanja slabe novice na Enoti intenzivne nege in terapije Pediatrične klinike Maribor. Spraševali smo se, po kateri metodi zdravstveni delavci sporočajo slabe novice in ali se ob tem srečujejo s stresom. Sporočanje slabe novice predstavlja zahtevno, čustveno obremenjujoče in kompleksno dejanje, s katerim se zdravstveni delavci srečujejo vsakodnevno. Od njih zahteva primerno komunikacijo in visoko mero empatije. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo v teoretičnem delu uporabili deskriptivno metodo raziskovanja, v empiričnem delu pa kvantitativno. Med zdravstvenimi delavci smo razdelili anonimni anketni vprašalnik, ki smo ga oblikovali na podlagi pregleda strokovne literature Vidigal Soeiro idr. (2022), Baile (2014), Atienza-Carrasco idr. 2018 in Kmetec idr. (2021). Rezultate smo obdelali s programom IBM SPSS statistics verzija 22. Izračunali smo frekvence in odstotke ter vzročno-posledične odvisnosti med spremenljivkami. Rezultate smo predstavili tabelarično. Rezultati: Ugotovili smo, da na Enoti ne uporabljajo nobenega od večstopenjskih modelov sporočanja slabe novice, temveč se ravnajo po svojem občutku. Izražajo pomanjkanje znanja za sporočanje slabe novice in si želijo več izobraževanj in delavnic, povezanih s to tematiko. Sporočanje slabih novic predstavlja tretji najpogostejši dejavnik doživljanja stresa pri delu. Ob tem si zaposleni od ustanove želijo več podpore v obliki pogovorov s psihologom in delavnice. Diskusija in zaključek: Sporočanje slabe novice od zdravstvenih delavcev zahteva primerno strokovno usposobljenost. Raziskava lahko predstavlja iztočnico za nadaljnje raziskovanje obravnavanega področja, za namen oblikovanja smernic in modela za sporočanje slabih novic.
Ključne besede: sporočanje slabe novice, medicinska sestra, intenzivna nega, modeli sporočanja
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2025; Ogledov: 97; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,23 MB) |
8. Stres zdravstvenih delavcev pri delu z uporabniki v posebnih socialno varstvenih zavodih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaKlavdija Bolcar, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega v sistemih zdravstvenega in socialnega varstva je večkrat v podrejenem položaju v primerjavi z drugimi poklicnimi skupinami, ki se vključujejo v oskrbo varovancev. Osredotočena je namreč predvsem na zagotavljanje ustrezne kakovosti zdravstvene nege najranljivejših varovancev, česar zaradi pomanjkanja kadra ne more zagotoviti. Namen diplomskega dela je bil raziskati stres zdravstvenih delavcev pri delu z uporabniki v socialno varstvenih zavodih. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja teoretičnih podatkov in kvantitativno raziskovanje z anketnim vprašalnikom. Vključenih je bilo 65 anketirancev, ki so zaposleni v enem izmed socialno varstvenih domov v Sloveniji. Podatke smo statistično obdelali z osnovno opisno statistiko s pomočjo programskega orodja Microsoft Excel in jih grafično ponazorili z ustrezno interpretacijo v programskem orodju Microsoft Word. Rezultati in razprava: Doživljanje in zaznavanje prisotnega stresa med anketiranci sta ocenjena s srednjo do visoko stopnjo. Glavni dejavniki, ki jih anketirani izpostavljajo, obsegajo premalo zaposlenih, razporede dela in obseg dela za izvedbo. Zaključek: V prihodnje bi bilo v zdravstvenih ustanovah treba zagotoviti strategije za obvladovanje stresnih dogodkov. Prav tako bi bilo treba kontinuirano spremljati stopnjo zadovoljstva na delovnem mestu in vključiti aktivnosti za odpravo dejavnikov stresa.
Ključne besede: stres, obremenjenost, zdravstvena nega, socialno varstveni zavod
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2025; Ogledov: 80; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,53 MB) |
9. Razbremenitev strokovnjakov zdravstvene nege s pomočjo supervizije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNatalija Korošec, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: V stroki zdravstvene nege zaradi preobremenjenosti in težjih delovnih pogojev prihaja do vse več konfliktov in izgorelosti medicinskih sester. Supervizija se ponuja kot možna rešitev in pomoč medicinskim sestram. V tujini se vedno bolj vključuje v stroke zdravstvene nege in pomaga medicinskim sestram, da pridobijo motivacijo, da delo opravijo bolj kakovostno, ter da je njihovo profesionalno življenje čim manj stresno. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela za teoretični del. Raziskovalni del je potekal po kvantitavni metodi deli, uporabljen instrument je bil anketni vprašalnik z 20 vprašanji. Z njim smo v domu upokojencev Poljčane in enoti Slovenska Bistrica želeli izvedeti poznavanje supervizije in njihovo mnenje o uporabi te v praksi pri strokovnjakih zdravstvene nege (bolničarji, srednje medicinske sestre in diplomirane medicinske sestre). Vzorčenje smo izvedli v septembru 2024, podatke smo obdelali s pomočjo Microsoft Excel in programa SPSS. Rezultati: Na podlagi hipotez smo ugotovili, da se anketirani, ki so straješi do 50 let, ne strinjajo, da bi z redno supervizijo bila komunikacija boljša med nadrejenim in podrejenim (29 %). Potrdili smo hipotezo, da anketirani z delovno dobo 6–15 let menijo, da bi bilo supervizijo treba uvesti v zdravstveno nego (78 %). Ugotovili smo, da se bolničarji v večini ne strinjajo, da bi supervizija razbremenila zdravstvenega delavca (36 %). Diskusija in zaključek: Ker je problem stresa in konflikta v zdravstveni negi prevelik, je zato treba nekaj storiti. Supervizija se kaže kot nekaj dobrega in potrebnega, da se delavce razbremeni ter jim da več motivacije pri delu.
Ključne besede: supervizije, zdravstvena nega, diplomirana medicinska sestra, razbremenitev
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2025; Ogledov: 94; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,97 MB) |
10. Izgorelost med študenti zdravstvene nege : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaSara Kozar, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Akademska izgorelost je specifična oblika izgorelosti, o kateri se veliko ne govori. Potrebno jo je predvideti, čimprej zaznati njene simptome ter jo poskušati čimprej zajeziti. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 100 študentov zdravstvene nege iz vse Slovenije. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo Microsoft Excela. Rezultati: Največ anketiranih (36 %) prihaja iz Pomurske statistične regije, 74 % anketiranih poleg študija opravlja redno ali študentsko delo. Ugotavljamo, da obremenjenost s študijem občuti 53 % anketiranih, pri čemer jim največjo obremenitev predstavlja učenje za izpit. Izgorelost je v času študija vsaj enkrat občutilo 65 % anketiranih, 38 % pa je občutenje izgorelosti ocenilo na nivoju srednje stopnje. Največ anketiranih je izgorelost občutilo v prvem letniku študija, v padajočem vrstnem redu v drugem in tretjem letniku. Kot najpogostejši vzrok izgorelosti anektirani ocenjujejo preobremenjenost s študijem, sledita prevelik obseg dela ter usklajevanje vseh življenjskih obveznosti, izmed študijskih obveznosti pa učenje za izpite ter število študijskih predmetov. Kot najpogostejši znak izgorelosti so anketirani ocenili izgubo motivacije, kateri sledi čustvena izčrpanost in nespečnost. Za preprečevanje izgorelosti se anketirani največkrat poslužujejo počitka, poslušanja glasbe, preživljanja časa z družino, časa za počitnice idr. Razprava: Študij je življenjska prelomnica s pozitivnimi in negativnimi razsežnostmi. Ker je delovno okolje zdravstvene nege tako fizično kot psihično obremenjujoče in je kot takšno dejavnik tveganja izgorelosti, je potrebno o tem študente izobraziti že zelo zgodaj v izogib občutenju akademske in poklicne izgorelosti.
Ključne besede: stres, izgorelost, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 95; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,51 MB) |
