1. Dejavniki, ki vplivajo na učinkovito komunikacijo med medicinskimi sestrami in zdravniki v nujni medicinski pomoči : pregled literatureNik Gal Gornik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Dobri medsebojni odnosi ter učinkovita komunikacija predstavljata temelj dobrega dela med člani tima, kar posledično vpliva tudi na višjo stopnjo dobrobiti pacienta ter varno in kakovostno obravnavo. Za dobro medsebojno razumevanje je pomembno poznavanje različnih dejavnikov, kot sta na primer učinkovitost prenosa in dobra interpretacija informacij ter reševanje konfliktov. Glavni namen diplomskega dela je raziskati informacije o tem, kako različni dejavniki vplivajo na učinkovito komunikacijo med medicinskimi sestrami in zdravniki v nujni medicinski pomoči. Metode: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna oziroma opisna metoda dela. Zajema pregled literature, pri kateri bomo uporabili diagram PRISMA. Pri iskanju podatkov smo uporabili različne podatkovne baze, katerih analiza je vključevala uporabo ključnih besed ter vključevalne in izključitvene kriterije. S pomočjo pridobljene literature smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Za zagotavljanje optimalne oskrbe bolnikov in uspešnega zdravljenja je ključna učinkovita komunikacija. Takšna komunikacija izboljšuje sodelovanje pri oskrbi bolnikov ter zmanjšuje tveganja, kot so na primer napake pri zdravljenju ali napačna interpretacija informacij. Kljub temu na učinkovito komunikacijo vpliva veliko različnih dejavnikov, ki bi se jih zdravstveni delavci morali zavedati, da bi lahko reševali morebitne težave in se učinkovito soočali s komunikacijskimi napakami. Razprava: Učinkovita komunikacija je pomembna v stresnih in oteženih okoljih kot je to NMP. Da bi zagotovili varnost in najboljšo oskrbo bolnikov, bi morali člani tima med seboj komunicirati na pravilen način in se zavedati dejavnikov, ki vplivajo na takšno komunikacijo. Z različnimi sporazumevalnimi strategijami bi lahko v celoti ali vsaj deloma preprečili morebitne težave in se izognili negativnim posledicam.
Keywords: učinkovita komunikacija, nujna medicinska pomoč, medicinske sestre, zdravniki
Published in ReVIS: 01.07.2025; Views: 66; Downloads: 2
 Full text (901,31 KB) |
2. PREPOZNAVA MOŽGANSKE KAPI V DISPEČERSKI SLUŽBI ZDRAVSTVAKatja Goršič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Možganska kap je eden najpogostejših vzrokov smrti in invalidnosti pri odraslih, zato sta njena pravočasno prepoznavanje in učinkovito zdravljenje izrednega pomena. Zdravstveni dispečerji so prvi v verigi pomoči, pri svojem delu pa v večini primerov uporabljajo Slovenski indeks za nujno medicinsko pomoč. Pri klicih s sumom na možgansko kap se zdravstveni dispečerji večinoma počutijo samozavestno, a lahko doživljajo tudi večjo ali manjšo mero stresa. Znanje, izkušnje in jasni protokoli pomembno vplivajo na njihovo uspešnost pri delu. Namen diplomske naloge je proučiti vlogo zdravstvenih dispečerjev pri prepoznavanju možganske kapi. Cilji diplomske naloge so bili ugotoviti, na kakšen način zdravstveni dispečerji prepoznavajo možgansko kap, kaj bi lahko pripomoglo k njihovi večji usposobljenosti za njeno prepoznavanje in kakšne občutke doživljajo ob klicih s sumom na možgansko kap.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature ter lastnih izkušenj. Anketni vprašalnik je vseboval 22 vprašanj, ki so se osredotočala na izkušnje zdravstvenih dispečerjev pri prepoznavanju možganske kapi. V raziskavi je sodelovalo 114 zdravstvenih dispečerjev zaposlenih v dispečerskih centrih v Ljubljani in Mariboru. Podatki so bili analizirani s programom Microsoft Excel in predstavljeni v obliki tabel in grafov. Pri raziskavi so bila upoštevana etična načela, vključno z anonimnostjo in prostovoljnim sodelovanjem anketirancev.
Rezultati: Večina anketirancev meni, da za učinkovito prepoznavanje možganske kapi niso nujno potrebne predhodne izkušnje ali znanje, saj jih skoraj polovica verjame, da zadostujejo protokoli in usposabljanje. Kljub temu se je le manjši delež udeležil posebnih usposabljanj, več kot polovica pa si znanje nadgrajuje s strokovnimi članki. Prepoznavanje možganske kapi večina izvaja predvsem na podlagi uradnih protokolov, ne intuicije. Anketiranci kot ključno možnost za izboljšanje navajajo povečanje ozaveščanja javnosti, medtem ko sprememb v samem delu zdravstvenih dispečerjev večinoma ne vidijo kot nujne.
Razprava: Zdravstveni dispečerji možgansko kap prepoznavajo predvsem na podlagi značilnih simptomov in s pomočjo protokolov. Za izboljšanje njihove usposobljenosti so ključni sistematično izobraževanje, posodobitev protokolov in večje ozaveščanje javnosti. Čeprav večina zdravstvenih dispečerjev ob teh klicih ne občuti pretiranega stresa, pa visoka odgovornost in zahtevnost situacije pri nekaterih zdravstvenih dispečerjih povzročata psihološki pritisk, kar potrjuje pomen stalnega strokovnega razvoja in podpore.
Keywords: Možganska kap, zdravstveni dispečer, nujna medicinska pomoč, komunikacija, klic, simptomi
Published in ReVIS: 15.06.2025; Views: 131; Downloads: 3
Full text (2,54 MB) |
3. POŠKODBE ZAPOSLENIH V PREDBOLNIŠNIČNI NUJNI MEDICINSKI POMOČIAleš Škoberne, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Zaposleni v nujni medicinski pomoči igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju hitre, strokovne in učinkovite oskrbe pacientov v kritičnih stanjih. Njihovo delo zahteva stalno pripravljenost, hitro reakcijo in sposobnost odločanja v stresnih situacijah, saj se pogosto soočajo z nepredvidljivimi, zahtevnimi in potencialno nevarnimi okoliščinami. Poleg fizičnih obremenitev, kot so premikanje in prenašanje pacientov, izvajanje reševalnih postopkov ter izpostavljenost različnim vremenskim razmeram, so ti strokovnjaki izpostavljeni še tveganjem za poškodbe. Delo v nujni medicinski pomoči pa ni zahtevno le fizično, temveč prinaša tudi velike psihične izzive. Namen raziskave je preučiti poškodbe zaposlenih v predbolnišnični nujni medicinski pomoči.
Metoda: Za izvedbo raziskave smo uporabili kvantitativno metodo dela. Kot instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik, pregledali pa smo tujo in domačo literaturo, ki smo jo iskali v naslednjih podatkovnih bazah Google Scholar, PubMed, COBISS in dLib. Raziskava je potekala med novembrom 2024 in februarjem 2025, v njo so bili po metodi snežne kepe vključeni zaposleni v nujni medicinski pomoči. V raziskavi je sodelovalo 100 anketirancev, pridobljene podatke pa smo analizirali s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2021.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je 41 (41 %) anketirancev v nujni medicinski pomoči zaposlenih manj kot 4 leta, kar lahko privede do nepazljivosti zaradi pomanjkanja izkušenj. Raziskava je prav tako razkrila, da je 45 (45 %) anketirancev že vsaj enkrat čutilo bolečine oz. neudobje v vratu, 41 (41 %) jih je vsaj enkrat imelo bolečine v ramenih, 43 (43 %) jih je vsaj enkrat zaznalo bolečine v zgornjem delu hrbta in 49 (49 %) anketirancev je vsaj enkrat čutilo bolečine v spodnjem delu hrbta. Naštete težave se pojavljajo najpogosteje in imajo tudi visoko stopnjo ponavljanja. Poleg tega so precej razširjene še poškodbe in bolečine v ramenih, zapestjih, rokah, kolkih, stegnih, kolenih ter gležnjih oziroma stopalih.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da so med zaposlenimi v nujni medicinski pomoči najpogostejše poškodbe in težave povezane s spodnjim delom hrbta, vratom, zgornjim delom hrbta in rameni, kar je verjetno posledica fizično zahtevnega dela, vključno z dvigovanjem in premikanjem pacientov ter delom v neugodnih ergonomskih položajih. Te težave vplivajo na fizično sposobnost zaposlenih, zmanjšujejo hitrost in učinkovitost pri oskrbi pacientov ter ogrožajo njihovo splošno delovno zmožnost. Nekatere težave so kratkotrajne in občasne, medtem ko druge postanejo kronične in dolgotrajno vplivajo na zdravje ter delovno sposobnost. To vodi v zmanjšano produktivnost, potrebo po prilagajanju delovnih nalog, odsotnost z dela, dodatno obremenitev kolegov in kadrovske težave, dolgoročno pa povečuje tveganje za izgorelost in predčasno upokojitev, kar negativno vpliva na stabilnost kadra v nujni medicinski pomoči.
Keywords: nujna medicinska pomoč, reševalci, kostno-mišične poškodbe, varovalna oprema, promocija zdravja
Published in ReVIS: 15.06.2025; Views: 123; Downloads: 4
Full text (1,94 MB) |
4. ANALIZA STANDARDNIH PROTOKOLOV NUJNE MEDICINSKE POMOČI PRI BOLNIKU S HIPOGLIKEMIJOMatevž Krese, 2025, undergraduate thesis Abstract: Sladkorna bolezen tipa I je avtoimuna bolezen, prisotna pri mlajši populaciji. Zanjo je značilna limfocitna infiltracija in uničenje beta celic Langerhansovih otočkov v trebušni slinavki, ki izločajo inzulin. Diabetes tipa II pa je značilen predvsem za starejšo populacijo, kjer pride do okvare ß-celic trebušne slinavke in zmanjšanega izločanja inzulina. Značilna je tudi nezmožnost tkiv, ki so občutljiva na inzulin, da bi se ustrezno odzvala. Hipoglikemija se pojavi, ko koncentracija glukoze v krvi pade pod raven, ki je potrebna za pravilno podporo telesnim potrebam po energiji in stabilnosti v njegovem notranjem okolju. Glukoza je kritičen vir energije za telesne celice, zlasti nevrone v možganih. Namen raziskave je analizirati standardizirane protokole nujne medicinske pomoči pri bolnikih s hipoglikemijo. Skladno z namenom diplomske naloge smo oblikovali sledeče cilje: analizirati in primerjati pojavnost hipoglikemije v primerjavi z drugimi intervencijami nujne medicinske pomoči v letih od 2019 do 2023, ugotoviti, koliko bolnikov je potrebovalo nadaljnje zdravljenje v bolnišnici, ali je hipoglikemija bila prepoznana ob sprejemu klica ter raziskati hipoglikemijo v povezavi z demografskimi podatki (spol in starost).
Keywords: sladkorna bolezen, hipoglikemija, standardizirani protokoli, nujna medicinska
pomoč.
Published in ReVIS: 11.02.2025; Views: 426; Downloads: 12
Full text (1,78 MB) |
5. ANALIZA INTERVENCIJ STANDARDIZIRANIH PROTOKOLOV NUJNE MEDICINSKE POMOČI PRI PACIENTIH Z MOŽGANSKO KAPJODominik Mirtič, 2024, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Diplomska naloga analizira intervencije standardiziranih protokolov nujne medicinske pomoči pri pacientih z možgansko kapjo. Možganska kap je nujno zdravstveno stanje, ki zahteva hitro in učinkovito ukrepanje. Standardizirani protokoli nujne medicinske pomoči igrajo ključno vlogo pri izboljšanju oskrbe pacientov s sumom na možgansko kap. Kljub napredku v zdravljenju možganska kap v Sloveniji še vedno ostaja eden od vodilnih vzrokov smrtnosti in invalidnosti. Cilji naloge so analizirati delež intervencij NMP zaradi suma na MK v primerjavi z ostalimi intervencijami, primerjati število intervencij NMP zaradi suma na MK v letih od 2019 do 2023, raziskati pojavnost suma na MK v povezavi z demografskimi podatki (spol, starost, regija) in raziskati intervencijski čas ekipe NMP pri pacientih s sumom na MK.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Uporabili smo predlogo za analizo podatkov, pridobljenih iz standardiziranih protokolov nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Kamnik. V analizo so bili vključeni naslednji protokoli: Sprejem nujne intervencije, Protokol nujne intervencije in Poročilo o reševalnem prevozu. Analizirali smo vse protokole, ki so bili izpolnjeni v obdobju od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2023 (n = 189).
Rezultati: Analiza podatkov od leta 2019 do leta 2023 je pokazala, da je ekipa nujne medicinske pomoči opravila skupno 8337 intervencij, od tega je bilo 189 intervencij (2,29 %) povezanih s sumom na možgansko kap. V obdobju raziskave je bilo število intervencij zaradi suma na možgansko kap relativno konstantno z rahlim povečanjem v letu 2023. Najpogostejša starostna skupina pacientov s sumom na možgansko kap je bila od 81 do 90 let, pri čemer so bile ženske (53,9 %) obravnavane nekoliko pogosteje kot moški. Največ primerov možganske kapi je bilo zabeleženih v pomurski regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski. Intervencijski čas je bil v 53,97 % primerov manj kot 3,5 ure.
Razprava: Povečanje ozaveščenosti javnosti o simptomih možganske kapi in hitrem iskanju nujne medicinske pomoči je ključno za izboljšanje izidov zdravljenja. Raziskava izpostavlja pomen doslednega sledenja protokolom in natančnega dokumentiranja vseh postopkov, kar lahko vodi k izboljšanju kakovosti oskrbe in zmanjšanju posledic možganske kapi.
Keywords: možgani, možganska kap, nujna medicinska pomoč, standardizirani protokoli.
Published in ReVIS: 29.11.2024; Views: 556; Downloads: 3
Full text (2,28 MB) |
6. ANALIZA STANDARDIZIRANIH PROTOKOLOV NUJNE MEDICINSKE POMOČI PRI PACIENTIH Z ZAPORO DIHALNE POTIManca Galjot, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Dihanje predstavlja eno izmed osnovnih življenjskih aktivnosti, brez katere ni življenja. Tujek lahko predstavlja katerikoli predmet ali snov, ki nenamerno prodre v telo in njegove votline. Stanje delne ali popolne zapore dihalne poti lahko pogosto predstavlja nujno zdravstveno stanje še posebej pri otrocih in starostnikih. Diplomirana medicinska sestra mora dobro poznati ukrepe, s katerimi razreši delno ali popolno zaporo dihalne poti. Namen diplomske naloge je analizirati standardizirane protokole nujne medicinske pomoči pri osebah z delno ali popolno zaporo dihalnih poti. Cilj raziskave je bil raziskati delež intervencij nujne medicinske pomoči zaradi delne ali popolne zapore dihalnih poti v letih od 2019 do 2023, analizirati vrste tujkov, ki zaprejo dihalno pot, in ugotoviti uspešnost njihove morebitne razrešitve.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni raziskovalni metodi proučevanja in deskriptivni metodi dela. Podatke smo pridobili z analizo standardiziranih protokolov nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Škofja Loka. Od skupno 7.259 protokolov smo analizirali 45 protokolov, ki so obravnavali zaporo dihalne poti. Pregledali smo protokole, ki so bili izpolnjeni v obdobju od 1. 1. 2019 od 30. 12. 2023.
Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo, da je bilo na območju, katerega oskrbuje predbolnišnična nujna medicinska pomoč Škofja Loka, obravnavanih 45 primerov delne ali popolne zapore dihalnih poti, kar predstavlja 0,62 % vseh intervencij. Med pacienti z zaporo dihalne poti prevladujejo moški (62,2 %). Najpogosteje zaporo dihalne poti utrpijo pacienti v starostnem obdobju od 19 do 65 let (35,6 %). Z raziskavo smo ugotovili, da je najpogostejši tujek, ki je povzročil zaporo dihalne poti, košček hrane.
Razprava: V raziskavi smo ugotovili, da je zapora dihalne poti zaradi tujka redko nujno zdravstveno stanje, s katerim se srečuje ekipa nujne medicinske pomoči Škofja Loka. Ugotavljamo visoko uspešnost razrešitve zapore dihalne poti zaradi tujka na terenu (97,8 %).
Keywords: dihala, dihalna pot, zapora dihalnih poti, nujna medicinska pomoč, standardizirani protokoli.
Published in ReVIS: 22.11.2024; Views: 679; Downloads: 29
Full text (1,25 MB) |
7. URGENTNA STANJA V PALIATIVNI OSKRBINeža Kastelic, 2023, not set Abstract: Izhodišča: Paliativna oskrba je novo področje, ki se mu v zadnjih letih namenja vse več pozornosti. Urgentno stanje v paliativni oskrbi je specifično in zelo občutljivo področje, ki potrebuje natančnejše smernice, kako ravnati. V svoji osnovi, ciljih in ukrepih paliativna in urgentna medicina nimata veliko skupnih točk, nedvomno pa imata mnogo skupnih pacientov, zato je povezovanje znanja in medsebojno sodelovanje ključno. Namen raziskave je bil raziskati urgentna stanja v paliativni oskrbi.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene iz nekaterih podatkovnih baz.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 6 zdravstvenih delavcev, zaposlenih na nujni medicinski pomoči. Ugotovili smo, da so intervjuvanci željni dodatnega znanja, ki bi jim pomagalo pri obravnavi urgentnega stanja na terenu. Paliativnih pacientov je na terenu veliko, zaradi slabo organizirane paliativne oskrbe in paliativnega tima pa velik delež bremena prevzemajo svojci in zaposleni zdravstveni delavci na nujni medicinski pomoči.
Razprava: Paliativna bolezen je vsaka neozdravljiva bolezen, ki lahko doleti kogarkoli. Zmotno je prepričanje, da je paliativna oskrba namenjena samo starejšim. Paliativni pristop obravnave pacienta podpira celostno obravnavo človeka z njegovimi fizičnimi, psihološkimi, duhovnimi in socialnimi potrebami. V kvalitetno paliativno obravnavo so vključeni tudi svojci, ki potrebujejo pomoč med oskrbo obolelega, kot tudi po smrti bližnjega.
Keywords: nujna medicinska pomoč, paliativna bolezen, mobilni paliativni tim
Published in ReVIS: 03.01.2024; Views: 1928; Downloads: 42
Full text (896,38 KB) |
8. |
9. |
10. |
