1. ANALIZA INTERVENCIJ STANDARDIZIRANIH PROTOKOLOV NUJNE MEDICINSKE POMOČI PRI PACIENTIH Z MOŽGANSKO KAPJODominik Mirtič, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Diplomska naloga analizira intervencije standardiziranih protokolov nujne medicinske pomoči pri pacientih z možgansko kapjo. Možganska kap je nujno zdravstveno stanje, ki zahteva hitro in učinkovito ukrepanje. Standardizirani protokoli nujne medicinske pomoči igrajo ključno vlogo pri izboljšanju oskrbe pacientov s sumom na možgansko kap. Kljub napredku v zdravljenju možganska kap v Sloveniji še vedno ostaja eden od vodilnih vzrokov smrtnosti in invalidnosti. Cilji naloge so analizirati delež intervencij NMP zaradi suma na MK v primerjavi z ostalimi intervencijami, primerjati število intervencij NMP zaradi suma na MK v letih od 2019 do 2023, raziskati pojavnost suma na MK v povezavi z demografskimi podatki (spol, starost, regija) in raziskati intervencijski čas ekipe NMP pri pacientih s sumom na MK.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Uporabili smo predlogo za analizo podatkov, pridobljenih iz standardiziranih protokolov nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Kamnik. V analizo so bili vključeni naslednji protokoli: Sprejem nujne intervencije, Protokol nujne intervencije in Poročilo o reševalnem prevozu. Analizirali smo vse protokole, ki so bili izpolnjeni v obdobju od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2023 (n = 189).
Rezultati: Analiza podatkov od leta 2019 do leta 2023 je pokazala, da je ekipa nujne medicinske pomoči opravila skupno 8337 intervencij, od tega je bilo 189 intervencij (2,29 %) povezanih s sumom na možgansko kap. V obdobju raziskave je bilo število intervencij zaradi suma na možgansko kap relativno konstantno z rahlim povečanjem v letu 2023. Najpogostejša starostna skupina pacientov s sumom na možgansko kap je bila od 81 do 90 let, pri čemer so bile ženske (53,9 %) obravnavane nekoliko pogosteje kot moški. Največ primerov možganske kapi je bilo zabeleženih v pomurski regiji, najmanj pa v osrednjeslovenski. Intervencijski čas je bil v 53,97 % primerov manj kot 3,5 ure.
Razprava: Povečanje ozaveščenosti javnosti o simptomih možganske kapi in hitrem iskanju nujne medicinske pomoči je ključno za izboljšanje izidov zdravljenja. Raziskava izpostavlja pomen doslednega sledenja protokolom in natančnega dokumentiranja vseh postopkov, kar lahko vodi k izboljšanju kakovosti oskrbe in zmanjšanju posledic možganske kapi.
Ključne besede: možgani, možganska kap, nujna medicinska pomoč, standardizirani protokoli.
Objavljeno v ReVIS: 29.11.2024; Ogledov: 193; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (2,28 MB) |
2. ANALIZA STANDARDIZIRANIH PROTOKOLOV NUJNE MEDICINSKE POMOČI PRI PACIENTIH Z ZAPORO DIHALNE POTIManca Galjot, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Dihanje predstavlja eno izmed osnovnih življenjskih aktivnosti, brez katere ni življenja. Tujek lahko predstavlja katerikoli predmet ali snov, ki nenamerno prodre v telo in njegove votline. Stanje delne ali popolne zapore dihalne poti lahko pogosto predstavlja nujno zdravstveno stanje še posebej pri otrocih in starostnikih. Diplomirana medicinska sestra mora dobro poznati ukrepe, s katerimi razreši delno ali popolno zaporo dihalne poti. Namen diplomske naloge je analizirati standardizirane protokole nujne medicinske pomoči pri osebah z delno ali popolno zaporo dihalnih poti. Cilj raziskave je bil raziskati delež intervencij nujne medicinske pomoči zaradi delne ali popolne zapore dihalnih poti v letih od 2019 do 2023, analizirati vrste tujkov, ki zaprejo dihalno pot, in ugotoviti uspešnost njihove morebitne razrešitve.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni raziskovalni metodi proučevanja in deskriptivni metodi dela. Podatke smo pridobili z analizo standardiziranih protokolov nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Škofja Loka. Od skupno 7.259 protokolov smo analizirali 45 protokolov, ki so obravnavali zaporo dihalne poti. Pregledali smo protokole, ki so bili izpolnjeni v obdobju od 1. 1. 2019 od 30. 12. 2023.
Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo, da je bilo na območju, katerega oskrbuje predbolnišnična nujna medicinska pomoč Škofja Loka, obravnavanih 45 primerov delne ali popolne zapore dihalnih poti, kar predstavlja 0,62 % vseh intervencij. Med pacienti z zaporo dihalne poti prevladujejo moški (62,2 %). Najpogosteje zaporo dihalne poti utrpijo pacienti v starostnem obdobju od 19 do 65 let (35,6 %). Z raziskavo smo ugotovili, da je najpogostejši tujek, ki je povzročil zaporo dihalne poti, košček hrane.
Razprava: V raziskavi smo ugotovili, da je zapora dihalne poti zaradi tujka redko nujno zdravstveno stanje, s katerim se srečuje ekipa nujne medicinske pomoči Škofja Loka. Ugotavljamo visoko uspešnost razrešitve zapore dihalne poti zaradi tujka na terenu (97,8 %).
Ključne besede: dihala, dihalna pot, zapora dihalnih poti, nujna medicinska pomoč, standardizirani protokoli.
Objavljeno v ReVIS: 22.11.2024; Ogledov: 215; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,25 MB) |
3. URGENTNA STANJA V PALIATIVNI OSKRBINeža Kastelic, 2023, ni določena Opis: Izhodišča: Paliativna oskrba je novo področje, ki se mu v zadnjih letih namenja vse več pozornosti. Urgentno stanje v paliativni oskrbi je specifično in zelo občutljivo področje, ki potrebuje natančnejše smernice, kako ravnati. V svoji osnovi, ciljih in ukrepih paliativna in urgentna medicina nimata veliko skupnih točk, nedvomno pa imata mnogo skupnih pacientov, zato je povezovanje znanja in medsebojno sodelovanje ključno. Namen raziskave je bil raziskati urgentna stanja v paliativni oskrbi.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene iz nekaterih podatkovnih baz.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 6 zdravstvenih delavcev, zaposlenih na nujni medicinski pomoči. Ugotovili smo, da so intervjuvanci željni dodatnega znanja, ki bi jim pomagalo pri obravnavi urgentnega stanja na terenu. Paliativnih pacientov je na terenu veliko, zaradi slabo organizirane paliativne oskrbe in paliativnega tima pa velik delež bremena prevzemajo svojci in zaposleni zdravstveni delavci na nujni medicinski pomoči.
Razprava: Paliativna bolezen je vsaka neozdravljiva bolezen, ki lahko doleti kogarkoli. Zmotno je prepričanje, da je paliativna oskrba namenjena samo starejšim. Paliativni pristop obravnave pacienta podpira celostno obravnavo človeka z njegovimi fizičnimi, psihološkimi, duhovnimi in socialnimi potrebami. V kvalitetno paliativno obravnavo so vključeni tudi svojci, ki potrebujejo pomoč med oskrbo obolelega, kot tudi po smrti bližnjega.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, paliativna bolezen, mobilni paliativni tim
Objavljeno v ReVIS: 03.01.2024; Ogledov: 896; Prenosov: 42
Celotno besedilo (896,38 KB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
10. |
