1. Državni in zasebni vidik implementacije čezmejnega zdravstvenega varstva v Evropski unijiTomaž Lampe, 2016 Abstract: Zdravje je v sodobnem svetu ena najpomembnejših javnih in zasebnih dobrin, ki ga želimo ohraniti in delovati tudi na njegovo izboljšanje. Dinamične spremembe v družbi, napredek znanosti, staranje prebivalstva, uvajanje novih metod zdravljenja in novih tehnologij, razvoj znanj na številnih področjih ter mnogi drugi dejavniki, ki po naši oceni, vplivajo na spremembe v družbi, zahtevajo tudi ustrezno prilagajanje pravnih norm in uvajanje novih pravnih norm, ki morajo slediti novim potrebam družbe in posameznikov. V magistrskem delu smo raziskovali državnopravni in zasebnopravni vidik implementacije Direktive 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pacientovih pravic pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki jo je sprejel Evropski parlament 9. marca 2011. Slovenija je kot polnopravna članica EU implementirala direktivo v svoj pravni red. Ukvarjali smo se z razčlembo pomena in vpliva implementacije z državnega in zasebnega vidika ter vidika dejanske uporabe v praksi. Direktiva predvideva možnost obravnave pacientov pri ambulantnih storitvah v tujini, državah članicah EU, brez predhodnega soglasja nacionalnega zdravstvenega sistema. Predstavili smo probleme, ki so povezani z zagotavljanjem zdravstvenih storitev, kot so: čakalne dobe, enaka dostopnost za vse državljane, enake kakovosti zdravstvenih storitev znotraj držav članic EU, konkurenčnost, stroški financiranja zdravstvenih storitev; različnost zdravstvenih sistemov med državami članicami; zagotavljanje enake kakovosti zdravstvenega osebja; zagotavljanje uporabe najnovejših metod zdravljenja; opremljenost in organiziranost zdravstvenih ustanov ter druge probleme, ki lahko vplivajo na učinkovitost in uporabnost pravnih rešitev, ki jih direktiva prinaša. S pomočjo anketnega vprašalnika, v katerem je sodelovalo 787 oseb smo raziskali posameznikov pogled na področju čezmejnih zdravstvenih storitev in njegovo poznavanje pravic, ki izhajajo iz sprejete direktive o zagotavljanju čezmejnih zdravstvenih storitev. Podali smo tudi nekaj rešitev in izboljšav, ki bi lahko prispevali k izboljšanju slovenskega zdravstvenega sistema v povezavi z implementirano direktivo.
Found in: ključnih besedah
Keywords: magistrsko delo, čezmejno zdravstveno varstvo, implementacija, pacientove pravice
Published: 24.08.2017; Views: 2680; Downloads: 140
 Fulltext (1,56 MB) |
2. Naloge zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije po Zakonu o pacientovih pravicahMetka Peklaj, 2016 Abstract: Zdravje je pravica vsakega človeka ter ena najbolj cenjenih in želenih vrednot posameznika in družbe. Zdravje posamezniku omogoča kvalitetno življenje, družbi pa socialni in gospodarski razvoj. Pravico do najvišjega dosegljivega standarda fizičnega in mentalnega zdravja varujejo številni pravno zavezujoči mednarodni dokumenti. Tudi Ustava Republike Slovenije s pravico do zdravstvenega varstva uresničuje splošno priznane človekove pravice in temeljne svoboščine, kot so osebno dostojanstvo, telesna in duševna celovitosti ter spoštovanje pacienta kot osebe. Pacient v okviru zdravstvenega sistema vedno predstavlja šibkejšo stran in posledično potrebuje posebno pravno varstvo. Zakon o pacientovih pravicah ureja dvanajstih pravic, ki jih ima vsak uporabnik zdravstvenih storitev. Hkrati z ureditvijo pravic in obveznosti vseh udeležencev v sistemu zdravstvenega varstva zakon ureja način razreševanja nesporazumov in sporov med njimi. Nadzor nad spoštovanjem tega zakona izvaja Ministrstvo za zdravje, pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije pa so omejene izključno na pristojnosti prekrškovnega organa. V magistrskem delu smo analizirani stanje na področju pacientovih pravic z vidika ugotovitev zdravstvenih inšpektorjev. Le-ti na terenu pogosto ugotavljajo raznovrstne kršitve zakona in neskladja s podzakonskimi akti. Ukrepanje zdravstvenih inšpektorjev je omejeno zgolj na prekrškovno ukrepanje, torej na izrekanje opozoril in glob kršiteljem. Nabor definiranih prekrškov je v zakonu majhen, znotraj tega nabora pa ni veliko prekrškov, katerih znake in odgovornost zanje lahko zdravstveni inšpektorji ugotavljajo sami neposredno pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Z raziskavo smo potrdili, da je šibka točka zakona omejen nadzor nad njegovim izvajanjem. Utemeljili smo potrebo po noveli zakona, in sicer s podelitvijo pooblastila Zdravstvenemu inšpektoratu Republike Slovenije za izvajanje nalog inšpekcijskega nadzora in z razširitvijo nabora ukrepov, ki bi jih zdravstveni inšpektorji pri opravljanju inšpekcijskih in prekrškovnih nalog smeli in morali uporabiti, kadar bi ugotovili, da je zakon kršen.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pacienti, pacientove pravice, zdravstveni inšpektorat, zastopnik pacientovih pravic, varuh človekovih pravic, Slovenija, magistrske naloge
Published: 24.08.2017; Views: 3168; Downloads: 165
Fulltext (1,13 MB) |
3. |
4. Uveljavljanje zdravstvenih storitev v tujiniIngrid Sulič, 2015 Found in: ključnih besedah
Keywords: zdravje, zdravstveno zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, prostovoljno zdravstveno zavarovanje, zdravstveno varstvo, zavarovana oseba, pacientove pravice, zdravljenje, pregledi
Published: 15.12.2017; Views: 2232; Downloads: 124
Fulltext (4,47 MB) |
5. |
6. Politika in etika ob koncu življenjaMarija Antić, 2016 Abstract: Magistrsko delo obravnava posebnost položaja pri pacientu ob koncu življenja. Uvodoma smo pojasnili temeljna vprašanja življenja in smrti, s katerimi se umirajoči v svojem zadnjem obdobju življenja običajno sooča. V okviru prve zastavljene hipoteze in raziskovalnih vprašanj smo opredelili pojem "oseba" in raznolika pojmovanja vrednosti človeškega življenja. Ugotavljali smo predvsem, ali ima vsako človeško življenje enako vrednost oz. ali so lahko v posebnih primerih določena človeška življenja vredna več kakor druga. Nadalje smo v okviru druge hipoteze in raziskovalnih vprašanj raziskovali, kje je meja in kaj ustvarja moralno razliko med povzročiti smrt in pustiti umreti. Glede navedenega smo za eno in isto dejanje predstavili različne interpretacije etičnosti ravnanja. V nadaljevanju smo na podlagi tretje hipoteze in raziskovalnih vprašanj primerjali Etična priporočila za odločanje o zdravljenju in paliativni oskrbi, sprejeta v Sloveniji, s Smernicami Sveta Evrope o medicinskih odločitvah ob koncu življenja. Preučili smo navedene dokumente, saj smo želeli ugotoviti, ali so priporočila skladna z omenjenimi smernicami, hkrati smo izpostavili bistvene elemente obeh dokumentov. V okviru zadnje hipoteze pa smo posebej obravnavali pomen vnaprej izražene volje, saj gre za relativno nov institut, ki lahko igra pomembno vlogo pri pacientu ob koncu življenja, ker odraža svobodo odločanja. Hkrati smo prikazali različne pravne ureditve vnaprej izražene volje v desetih evropskih državah. Posebej smo poudarili pomen napredka medicine, ki nas prisili, da razmišljamo o vprašanjih, s katerimi se nam v preteklosti ni bilo treba soočati, npr. do kdaj je smiselno podaljševanje življenja umirajočega brez možnosti ozdravitve. V osrednjem delu magistrskega dela smo prikazali pomen medicinskih odločitev ob koncu življenja in pomen etičnosti ravnanja v tovrstnih primerih. Ob tem smo izpostavili tudi pomen dostojanstva pacienta ob koncu življenja. To posebno situacijo ob koncu življenja smo obravnavali tako skozi oči zakonodaje kot etike. Z navedenim delom smo poudarili tako razsežnost kot tudi kompleksnost obravnavane teme. Hkrati želimo spodbuditi stroko k nadaljnjim razpravam, saj živimo v času nenehnih sprememb v razvoju medicine. Želimo pa tudi izpostaviti pomen seznanitve pacienta z njegovimi pravicami v zadnjem obdobju življenja in pomen sprejemanja odločitev z upoštevanjem posebnega položaja, v katerem se pacient nahaja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: pacientove pravice, vrednost življenja, evtanazija, samoodločanje pacienta, magistrske naloge
Published: 24.07.2018; Views: 1824; Downloads: 164
Fulltext (1,53 MB) |
7. |
8. |
9. Pacientove praviceŽan Popovič, 2020 Abstract: Pomen pacientovih pravic narašča povsod po svetu. Predstavljajo osrednjo zahtevo v procesu zdravstvenega varstva, saj je tudi pacientova vloga v tem procesu vse večja. V diplomski nalogi smo obravnavali dosežen nivo pacientovih pravic ter opisali njihov razvoj pri nas in v svetu. Proces približevanja k enakopravnosti deležnikov v procesu zdravstvenega varstva: pacientom, zdravnikom, fizioterapevtom in ostalimi udeleženci razumemo kot proces izboljševanja pacientovih pravic. Nedvomno je ugotovljeno, da so pacienti vse bolj osveščeni in se vse bolj zavedajo svojih pravic. Upravičeno pa se pričakuje in tudi zahteva njihova odgovornost pri skrbi za svoje zdravje. Pacientovo zaupanje v zdravstveno varstvo je odvisno od nivoja spoštovanja njegovih pravic. Njegovo zaupanje v zdravstveno varstvo bo največje ob doslednem spoštovanju njegovih pravic in ko se bo počutil enakopravnega udeleženca v tem procesu. Stanje pacientovih pravic smo v nalogi prikazali z analizo javno objavljenih podatkov o stanju pacientovih pravic, prikazali njihov trend in opozorili na dejavnike, ki vplivajo na njihov nivo. Uporabili smo letne podatke pristojnega ministrstva za obdobje od 2014 do 2018. Analizirano obdobje je relativno kratko, kar je posledica kratkega obdobja po sprejemu ZPacP. Ugotovili smo, da so pacienti glede svojih pravic iz leta v leto vse bolj osveščeni in se vsako leto v večji meri poslužujejo uzakonjenih postopkov. Kljub povečanju števila obravnavanih primerov kršitev se stanje spoštovanja pacientovih pravic v Sloveniji ne slabša, kot bi morda na prvi pogled kazale številke. Predvidevamo, da lahko to rast pripišemo predvsem večjemu ozaveščanju pacientov o njihovih temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah, s tem pa tudi o njihovih konkretnih pacientovih pravicah. Ugotovitve nam služijo za oceno stanja in trend spoštovanja pacientovih pravic v Republiki Sloveniji po sprejetju ustrezne zakonodaje.
Menimo, da smo predstavili in dobro spoznali pomen Zakona o pacientovih pravicah. Opisali smo z njim predpisane postopke za uveljavljanje pacientovih pravic in z opravljeno analizo potrdili postavljeno hipotezo, da so se pacientove pravice izboljšale po sprejetju tega zakona.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, proces zdravstvenega varstva, zdravstvena obravnava in fizioterapevtska obravnava.
Published: 03.07.2020; Views: 1226; Downloads: 133
Fulltext (929,40 KB) |
10. Pacientova pravica do zavrnitve zdravljenjaTamara Savić, 2022 Abstract: V diplomskem delu z naslovom Pacientova pravica do zavrnitve zdravljenja smo predstavili in analizirali različne pravne akte, ki so odločilni za ureditev pacientove pravice do zavrnitve zdravljenja. Med mednarodnopravnimi dokumenti izpostavljamo Oviedsko konvencijo, Lizbonsko deklaracijo o bolnikovih pravicah ter ELPP. Temeljni nacionalni pravni vir je ZPacP. V diplomskem delu so predstavljeni pojmi pravice do samoodločanja, pojasnilna dolžnost zdravnika in pravne posledice, do katerih pride, če slednja ni ustrezno opravljena. Temeljni poudarek pa je na predstavitvi vsebine pravice do zavrnitve zdravstvene oskrbe ter pravice do odločanja o bodoči zdravstveni oskrbi. Ugotovili smo, da sta omenjeni pravici v Sloveniji urejeni v zadostni meri in na primeren način. Posamične pomanjkljivosti, na katere v nalogi opozorimo, so bolj kot ne posledica neustrezne uporabe zakonodaje v praksi, kot pa njenih resnih pomanjkljivosti. Menimo, da je prav, da se zakonska ureditev pojasnilne dolžnosti opira predvsem na strokovno usposobljenost zdravnika, pacient pa lahko, na podlagi pravilno izpolnjene pojasnilne dolžnosti, sprejme zanj najbolj ustrezno odločitev o zdravljenju. To je lahko tudi odločitev o zavrnitvi zanj, po mnenju zdravnika, potrebnega in primernega zdravljenja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: Pacientove pravice, pojasnilna dolžnost, privolitev v zdravljenje, zavrnitev zdravljenja, pravica do odločanja o bodoči zdravstveni oskrbi.
Published: 13.04.2022; Views: 143; Downloads: 16
Fulltext (586,90 KB) |
