1. Najpogostejše kršitve pacientovih pravic in pravno varstvo : magistrsko deloMelita Šušmelj, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava pacientove pravice in pravno varstvo, ki ima podlago v Zakonu o pacientovih pravicah ter tudi v Ustavi RS. V prvem delu magistrskega dela smo predstavili razvoj normativne ureditve pacientovih pravic na nacionalni, regionalni in mednarodni ravni. Podrobno smo predstavili 15 pacientovih pravic po ZPacP. V drugem delu magistrskega dela smo izvedli analizo kršitev pacientovih pravic v letih 2019 in 2020 na KOGE in opisali postopek zahteve za prvo obravnavo pacientovih pravic. Izpostavili smo problem zasilnih bolniških postelj v povezavi s pacientovimi pravicami ter problem selitve ambulantne dejavnosti v povezavi z ukrepi zaradi epidemije. Iz Poročila o stanju pacientovih pravic za leto 2019 smo povzeli najpogostejše kršitve na nacionalni ravni. Pregledali smo sodno prakso in stališča slovenskih sodišč. S komparativno metodo smo prikazali normativne ureditve pacientovih pravic v DČ EU (Avstrija, Hrvaška, Italija in Slovenija). Ob razglašeni epidemiji COVID-19 smo ugotavljali, ali ukrepi za zajezitev okužbe s SARS Cov2 vplivajo na omejevanje pacientovih pravic in predvsem na katere. V zadnjem delu magistrskega dela smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da je na KOGE najpogosteje uveljavljana pacientova pravica do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo in kršitev pravice do obveščenosti in sodelovanja, na nacionalni ravni pa kršitev pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave ter pravica do spoštovanja pacientovega časa. Pri praktičnem primeru smo zaključili, da zasilne postelje pomenijo pravico pacienta do zdravstvene obravnave, je pa vprašljiva primerna, varna in dostojna obravnava. Podobno kot v literaturi smo mnenja, da je v času epidemije lahko več kršitev zaradi omejevanja pravic, še posebej ranljivim skupinam, kar smo potrdili tudi s primerom selitve ambulantne dejavnosti. Ugotovili smo, da je bilo v prvem valu epidemije 2020 povprečno 30 odstotkov manj elektivnih obravnav v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019. Dejanske posledice neizvedenih obravnav bo pokazal čas. Slovenska sodišča so v zvezi s sodnim varstvom pacientovih pravic izoblikovala določena stališča, pomembna za obravnave na specializiranih in rednih sodiščih. V primerih reševanja kršitev pacientovih pravic je ključen ustrezen pristop, še posebej pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti ob obravnavi prvih zahtev, ki lahko bistveno zmanjšajo postopke na drugi stopnji ali v primerih materialno pravnih presoj.
Ključne besede: pacientove pravice, normativna ureditev, kršitev, pravno varstvo, sodna praksa, pojasnilna dolžnost, napaka, zaplet, pristop
Objavljeno v ReVIS: 30.08.2022; Ogledov: 895; Prenosov: 77
 Celotno besedilo (1,85 MB) |
2. Pacientova pravica do zavrnitve zdravljenjaTamara Savić, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Pacientova pravica do zavrnitve zdravljenja smo predstavili in analizirali različne pravne akte, ki so odločilni za ureditev pacientove pravice do zavrnitve zdravljenja. Med mednarodnopravnimi dokumenti izpostavljamo Oviedsko konvencijo, Lizbonsko deklaracijo o bolnikovih pravicah ter ELPP. Temeljni nacionalni pravni vir je ZPacP. V diplomskem delu so predstavljeni pojmi pravice do samoodločanja, pojasnilna dolžnost zdravnika in pravne posledice, do katerih pride, če slednja ni ustrezno opravljena. Temeljni poudarek pa je na predstavitvi vsebine pravice do zavrnitve zdravstvene oskrbe ter pravice do odločanja o bodoči zdravstveni oskrbi. Ugotovili smo, da sta omenjeni pravici v Sloveniji urejeni v zadostni meri in na primeren način. Posamične pomanjkljivosti, na katere v nalogi opozorimo, so bolj kot ne posledica neustrezne uporabe zakonodaje v praksi, kot pa njenih resnih pomanjkljivosti. Menimo, da je prav, da se zakonska ureditev pojasnilne dolžnosti opira predvsem na strokovno usposobljenost zdravnika, pacient pa lahko, na podlagi pravilno izpolnjene pojasnilne dolžnosti, sprejme zanj najbolj ustrezno odločitev o zdravljenju. To je lahko tudi odločitev o zavrnitvi zanj, po mnenju zdravnika, potrebnega in primernega zdravljenja.
Ključne besede: Pacientove pravice, pojasnilna dolžnost, privolitev v zdravljenje, zavrnitev zdravljenja, pravica do odločanja o bodoči zdravstveni oskrbi.
Objavljeno v ReVIS: 13.04.2022; Ogledov: 1125; Prenosov: 84
Celotno besedilo (586,90 KB) |
3. Pacientove praviceŽan Popovič, 2020, diplomsko delo Opis: Pomen pacientovih pravic narašča povsod po svetu. Predstavljajo osrednjo zahtevo v procesu zdravstvenega varstva, saj je tudi pacientova vloga v tem procesu vse večja. V diplomski nalogi smo obravnavali dosežen nivo pacientovih pravic ter opisali njihov razvoj pri nas in v svetu. Proces približevanja k enakopravnosti deležnikov v procesu zdravstvenega varstva: pacientom, zdravnikom, fizioterapevtom in ostalimi udeleženci razumemo kot proces izboljševanja pacientovih pravic. Nedvomno je ugotovljeno, da so pacienti vse bolj osveščeni in se vse bolj zavedajo svojih pravic. Upravičeno pa se pričakuje in tudi zahteva njihova odgovornost pri skrbi za svoje zdravje. Pacientovo zaupanje v zdravstveno varstvo je odvisno od nivoja spoštovanja njegovih pravic. Njegovo zaupanje v zdravstveno varstvo bo največje ob doslednem spoštovanju njegovih pravic in ko se bo počutil enakopravnega udeleženca v tem procesu. Stanje pacientovih pravic smo v nalogi prikazali z analizo javno objavljenih podatkov o stanju pacientovih pravic, prikazali njihov trend in opozorili na dejavnike, ki vplivajo na njihov nivo. Uporabili smo letne podatke pristojnega ministrstva za obdobje od 2014 do 2018. Analizirano obdobje je relativno kratko, kar je posledica kratkega obdobja po sprejemu ZPacP. Ugotovili smo, da so pacienti glede svojih pravic iz leta v leto vse bolj osveščeni in se vsako leto v večji meri poslužujejo uzakonjenih postopkov. Kljub povečanju števila obravnavanih primerov kršitev se stanje spoštovanja pacientovih pravic v Sloveniji ne slabša, kot bi morda na prvi pogled kazale številke. Predvidevamo, da lahko to rast pripišemo predvsem večjemu ozaveščanju pacientov o njihovih temeljnih človekovih pravicah in svoboščinah, s tem pa tudi o njihovih konkretnih pacientovih pravicah. Ugotovitve nam služijo za oceno stanja in trend spoštovanja pacientovih pravic v Republiki Sloveniji po sprejetju ustrezne zakonodaje.
Menimo, da smo predstavili in dobro spoznali pomen Zakona o pacientovih pravicah. Opisali smo z njim predpisane postopke za uveljavljanje pacientovih pravic in z opravljeno analizo potrdili postavljeno hipotezo, da so se pacientove pravice izboljšale po sprejetju tega zakona.
Ključne besede: Pacientove pravice, Zakon o pacientovih pravicah, proces zdravstvenega varstva, zdravstvena obravnava in fizioterapevtska obravnava.
Objavljeno v ReVIS: 03.07.2020; Ogledov: 2299; Prenosov: 217
Celotno besedilo (929,40 KB) |
4. |
5. |
6. Politika in etika ob koncu življenja : magistrsko deloMarija Antić, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava posebnost položaja pri pacientu ob koncu življenja. Uvodoma smo pojasnili temeljna vprašanja življenja in smrti, s katerimi se umirajoči v svojem zadnjem obdobju življenja običajno sooča. V okviru prve zastavljene hipoteze in raziskovalnih vprašanj smo opredelili pojem "oseba" in raznolika pojmovanja vrednosti človeškega življenja. Ugotavljali smo predvsem, ali ima vsako človeško življenje enako vrednost oz. ali so lahko v posebnih primerih določena človeška življenja vredna več kakor druga. Nadalje smo v okviru druge hipoteze in raziskovalnih vprašanj raziskovali, kje je meja in kaj ustvarja moralno razliko med povzročiti smrt in pustiti umreti. Glede navedenega smo za eno in isto dejanje predstavili različne interpretacije etičnosti ravnanja. V nadaljevanju smo na podlagi tretje hipoteze in raziskovalnih vprašanj primerjali Etična priporočila za odločanje o zdravljenju in paliativni oskrbi, sprejeta v Sloveniji, s Smernicami Sveta Evrope o medicinskih odločitvah ob koncu življenja. Preučili smo navedene dokumente, saj smo želeli ugotoviti, ali so priporočila skladna z omenjenimi smernicami, hkrati smo izpostavili bistvene elemente obeh dokumentov. V okviru zadnje hipoteze pa smo posebej obravnavali pomen vnaprej izražene volje, saj gre za relativno nov institut, ki lahko igra pomembno vlogo pri pacientu ob koncu življenja, ker odraža svobodo odločanja. Hkrati smo prikazali različne pravne ureditve vnaprej izražene volje v desetih evropskih državah. Posebej smo poudarili pomen napredka medicine, ki nas prisili, da razmišljamo o vprašanjih, s katerimi se nam v preteklosti ni bilo treba soočati, npr. do kdaj je smiselno podaljševanje življenja umirajočega brez možnosti ozdravitve. V osrednjem delu magistrskega dela smo prikazali pomen medicinskih odločitev ob koncu življenja in pomen etičnosti ravnanja v tovrstnih primerih. Ob tem smo izpostavili tudi pomen dostojanstva pacienta ob koncu življenja. To posebno situacijo ob koncu življenja smo obravnavali tako skozi oči zakonodaje kot etike. Z navedenim delom smo poudarili tako razsežnost kot tudi kompleksnost obravnavane teme. Hkrati želimo spodbuditi stroko k nadaljnjim razpravam, saj živimo v času nenehnih sprememb v razvoju medicine. Želimo pa tudi izpostaviti pomen seznanitve pacienta z njegovimi pravicami v zadnjem obdobju življenja in pomen sprejemanja odločitev z upoštevanjem posebnega položaja, v katerem se pacient nahaja.
Ključne besede: pacientove pravice, vrednost življenja, evtanazija, samoodločanje pacienta, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.07.2018; Ogledov: 2844; Prenosov: 212
Celotno besedilo (1,53 MB) |
7. |
8. Uveljavljanje zdravstvenih storitev v tujini : magistrsko deloIngrid Sulič, 2015, magistrsko delo Ključne besede: zdravje, zdravstveno zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, prostovoljno zdravstveno zavarovanje, zdravstveno varstvo, zavarovana oseba, pacientove pravice, zdravljenje, pregledi
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2017; Ogledov: 3347; Prenosov: 156
Celotno besedilo (4,47 MB) |
9. |
10. Naloge zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije po Zakonu o pacientovih pravicah : magistrsko deloMetka Peklaj, 2016, magistrsko delo Opis: Zdravje je pravica vsakega človeka ter ena najbolj cenjenih in želenih vrednot posameznika in družbe. Zdravje posamezniku omogoča kvalitetno življenje, družbi pa socialni in gospodarski razvoj. Pravico do najvišjega dosegljivega standarda fizičnega in mentalnega zdravja varujejo številni pravno zavezujoči mednarodni dokumenti. Tudi Ustava Republike Slovenije s pravico do zdravstvenega varstva uresničuje splošno priznane človekove pravice in temeljne svoboščine, kot so osebno dostojanstvo, telesna in duševna celovitosti ter spoštovanje pacienta kot osebe. Pacient v okviru zdravstvenega sistema vedno predstavlja šibkejšo stran in posledično potrebuje posebno pravno varstvo. Zakon o pacientovih pravicah ureja dvanajstih pravic, ki jih ima vsak uporabnik zdravstvenih storitev. Hkrati z ureditvijo pravic in obveznosti vseh udeležencev v sistemu zdravstvenega varstva zakon ureja način razreševanja nesporazumov in sporov med njimi. Nadzor nad spoštovanjem tega zakona izvaja Ministrstvo za zdravje, pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije pa so omejene izključno na pristojnosti prekrškovnega organa. V magistrskem delu smo analizirani stanje na področju pacientovih pravic z vidika ugotovitev zdravstvenih inšpektorjev. Le-ti na terenu pogosto ugotavljajo raznovrstne kršitve zakona in neskladja s podzakonskimi akti. Ukrepanje zdravstvenih inšpektorjev je omejeno zgolj na prekrškovno ukrepanje, torej na izrekanje opozoril in glob kršiteljem. Nabor definiranih prekrškov je v zakonu majhen, znotraj tega nabora pa ni veliko prekrškov, katerih znake in odgovornost zanje lahko zdravstveni inšpektorji ugotavljajo sami neposredno pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Z raziskavo smo potrdili, da je šibka točka zakona omejen nadzor nad njegovim izvajanjem. Utemeljili smo potrebo po noveli zakona, in sicer s podelitvijo pooblastila Zdravstvenemu inšpektoratu Republike Slovenije za izvajanje nalog inšpekcijskega nadzora in z razširitvijo nabora ukrepov, ki bi jih zdravstveni inšpektorji pri opravljanju inšpekcijskih in prekrškovnih nalog smeli in morali uporabiti, kadar bi ugotovili, da je zakon kršen.
Ključne besede: pacienti, pacientove pravice, zdravstveni inšpektorat, zastopnik pacientovih pravic, varuh človekovih pravic, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2017; Ogledov: 4687; Prenosov: 208
Celotno besedilo (1,13 MB) |
