Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Izhodišča: Osteoartroza kolena (OA) je kronična, progresivna degenerativna bolezen, ki se vse pogosteje pojavlja tako na globalni kot na nacionalni ravni, kar predstavlja znaten izziv tako za bolnika kot za zdravstveni sistem. Bolezen močno vpliva na kakovost življenja posameznika in povzroča breme tudi za ožje in širše socialno okolje. Poleg uveljavljenih dejavnikov tveganja, kot so genetsko nagnjenje, debelost, travme ter motnje v biomehanskih osnih obremenitvah spodnjega uda, se vse bolj prepoznavajo tudi dolgoročne posledice nezdravljenih poškodb sklepnega hrustanca, meniskusa in vezi. Še posebej pomembno vlogo pri razvoju OA igrajo ponavljajoče se mikrotravme, ki nastajajo kot posledica športnih in poklicnih dejavnosti. V sodobni literaturi se vedno bolj poudarja potreba po zgodnjem prepoznavanju in zdravljenju OA, saj so v začetnih fazah bolezni simptomi običajno blagi, degenerativne spremembe na hrustancu pa minimalne. Intervencije v tej fazi lahko pomembno upočasnijo napredovanje bolezni, saj hrustančno tkivo še vedno ohranja del regenerativnega potenciala. Kljub temu je zgodnja faza pogosto premalo obravnavana v klinični praksi, čeprav nudi največje možnosti za uspešno konservativno zdravljenje. Le-to vključuje fizioterapevtske ukrepe, izobraževanje bolnikov in promocijo samostojnega upravljanja simptomov. Eden ključnih izzivov sodobnega zdravstvenega sistema je pomanjkanje pravočasne in ustrezne oskrbe bolnikov z zgodnjimi simptomi OA, kar pogosto vodi v prepozno napotitev k ortopedu. Hkrati se v kontekstu digitalizacije zdravstvenih storitev pojavlja potreba po razvoju učinkovitejših programov telemedicinske fizioterapije. Ti programi, kljub začetnemu zanimanju bolnikov, pogosto ne dosežejo pričakovanih rezultatov zaradi slabe motivacije uporabnikov in pomanjkanja individualizacije vaj. Zato se postavlja vprašanje, kako izboljšati zasnovo teh programov, da bi ti v večji meri upoštevali specifične potrebe posameznikov in jih učinkoviteje vključevali v proces zdravljenja. Metoda: Raziskava temelji na deskriptivnem kvantitativnem pristopu, pri katerem je bila uporabljena metoda anketiranja. Zbrani podatki so bili pridobljeni s pomočjo strukturiranega vprašalnika, sestavljenega iz 11 vprašanj. Prvi del vprašalnika je obravnaval sociodemografske značilnosti udeležencev, vključno s spolom, starostjo, stopnjo izobrazbe, stopnjo fizične aktivnosti in digitalno zdravstveno pismenostjo. Drugi del vprašalnika je bil osredotočen na ocenjevanje pričakovanj udeležencev do spletnih programov vadbe, pri čemer so bile izpostavljene ključne komponente, kot so: relevantnost informacij o bolezni, določanje terapevtskih ciljev, motivacija bolnikov, možnost komunikacije s fizioterapevtom po telefonu ali video klicu, enostavnost uporabe spletne aplikacije ter organizacija in dostopnost sistemskih informacij. V raziskavi je sodelovalo 82 bolnikov, ki so med marcem in aprilom 2024 obiskali Artros Center za ortopedijo v Ljubljani ter ortopedsko ambulanto v Novem mestu. Med 82 bolniki z osteoartrozo kolena, ki so pravilno in v celoti izpolnili anketni vprašalnik, je bilo 55 žensk (67,1 %) in 27 moških (32,9 %). Rezultati: Rezultati so pokazali, da so uporabniki spletne aplikacije v povprečju najvišje ocenili enostavnost uporabe in jasnost prikaza vaj (M = 4,78). Prav tako so visoko vrednotili pomen natančnih navodil za izvajanje vaj, namenjenih povečanju gibljivosti kolenskega sklepa in krepitvi mišic (M = 4,77), ter podporo pri pravilni izvedbi vaj in dobro organizacijo informacij (M = 4,76). Najnižje ocene je prejela možnost interakcije s fizioterapevtom preko različnih komunikacijskih kanalov (M = 4,41). Analiza rezultatov je razkrila, da imajo bolniki visoka pričakovanja glede uporabnosti spletnih programov vadbe, pri čemer so moški in mlajši posamezniki izražali večjo zaznano koristnost teh digitalnih rešitev v primerjavi z ženskami in starejšimi bolniki. Prav tako je bilo ugotovljeno, da so bolniki z nižjo stopnjo fizične aktivnosti bolj naklonjeni uporabi spletnih programov vadbe. Statistično pomembnih razlik glede na stopnjo formalne izobrazbe in zdravstvene pismenosti nismo ugotovili. Razprava: Nadaljnje raziskave so ključne za razvoj in implementacijo spletnih vadbenih programov za bolnike z osteoartrozo kolena. Kljub naraščajočemu številu aplikacij v zadnjem desetletju je le malo teh prilagojenih specifičnim potrebam bolnikov. Ta raziskava potrjuje znatno zanimanje in visoka pričakovanja bolnikov glede takšnih programov. Za uspešen razvoj in uporabo digitalnega zdravstva sta ključna tako dobra zdravstvena in digitalna pismenost bolnikov kot tudi ustrezno usposobljen zdravstveni kader. Pri razvoju spletnih programov je treba upoštevati elemente, ki so jih bolniki izpostavili kot pomembne za uspešno uporabo.
Keywords: osteoartroza kolena, koleno, vadba, fizioterapija, spletne aplikacije, zdravstvena pismenost, bolnik.
Published in ReVIS: 14.01.2025; Views: 497; Downloads: 31
Full text (1,28 MB)

Abstract: Medijska pismenost je sposobnost kritičnega razumevanja, uporabe in ustvarjanja medijskih vsebin v najrazličnejših oblikah. V sodobnem svetu, kjer so otroci od malih nog izpostavljeni množičnim medijem, je ta veščina postala ključnega pomena za izobraževanje otrok in njihov razvoj. Pogled staršev na medijsko pismenost tako igra pomembno vlogo pri tem, saj se znanja in spretnosti pridobivajo tako doma v času primarne socializacije kot tudi kasneje v šoli. Kljub priznavanju pomena medijske pismenosti se starši soočajo s številnimi izzivi. Eden od glavnih izzivov, ki smo jih zaznali med našo kvalitativno analizo, je hitrost tehnološkega napredka, ki staršem pogosto onemogoča, da bi bili korak pred svojimi otroki v poznavanju novih medijskih trendov. Zraven tega jih skrbi pomanjkanje ustreznih izobraževalnih virov in programov, ki bi otroke sistematično učili medijske pismenosti. Starši imajo različen pogled in dojemanje medijske pismenosti od svojih otrok. Glavne razlike se kažejo predvsem glede na njihovo razumevanje medijev in izkušnje z mediji ter vrednotami v življenju. Medijska pismenost neposredno vpliva na otrokovo sposobnost kritičnega razumevanja in uporabe medijev, saj starši s svojim znanjem in zgledom usmerjajo otrokovo vedenje v medijih. Bolj kot so starši medijsko ozaveščeni, bolje lahko prek procesa socializacije in prenosa kulturnega kapitala pomagajo otrokom pri razvijanju veščin na področju medijev ter jih zaščitijo pred škodljivimi vsebinami. Pogledi staršev na medijsko pismenost otrok v osnovni šoli poudarjajo potrebo po celostnem pristopu k izobraževanju, ki vključuje tako sodelovanje med starši, učitelji in šolami. Starši tako priznavajo pomembnost medijske pismenosti za varno in informirano udeležbo njihovih otrok v sodobni družbi ter izražajo potrebo po večji podpori in izobraževanju na tem področju. Za dvig medijske pismenosti med celotnim prebivalstvom sta tako ključna vključevanje programov medijske vzgoje v šolski kurikulum ter organizacija neformalnega izobraževanja tako za otroke kot tudi odrasle. Pri tem sta pomembna tudi spodbujanje kritičnega mišljenja in uporaba zanesljivih virov informacij pri vsakodnevni rabi medijev.
Keywords: medijska pismenost, pogled staršev, osnovna šola, socializacija, uporaba medijev, izobraževalni programi, varnost na spletu
Published in ReVIS: 17.09.2024; Views: 658; Downloads: 11
Full text (1,13 MB)

Keywords: IKT, generacije, informacijska pismenost, Informacijsko-komunikacijska tehnologija, funkcionalna pismenost, diplomske naloge
Published in ReVIS: 08.07.2024; Views: 788; Downloads: 18
Full text (629,28 KB)

Abstract: Uvod: Otrok že takoj po rojstvu prične s prvimi oblikami komunikacije, katerih namen je priti v stik s primarnim skrbnikom. Njuna vez se od zgodnjega otroštva krepi s tem, ko skupaj preživljajo kvaliteten čas ter preko drugih aktivnosti. Eden od načinov kvalitetnega preživljanja skupnega časa otroka in starša je tudi branje. V teoretičnem delu naloge smo obravnavali pomen skupnega branja v zgodnjem otroštvu, ki se najpogosteje prične v primarni družini. Le-to pa vpliva na razvoj pismenosti, otrokovo učenje predbralnih veščin pa je bistveno tudi z vidika kognitivnega, čustvenega, socialnega in moralnega področja. Skozi raziskavo smo ugotavljali ne samo, da ima skupno branje velik vpliv na otrokovo pripravljenost na izobraževanje, pač pa tudi, da le-to prispeva h krepitvi odnosa med staršem in otrokom. Metode: Pri raziskovalni nalogi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. V vzorec je bilo vključenih 7 mater, ki berejo svojim otrokom. Polstrukturirane intervjuje smo s 6 intervjuvankami izvedli v živo, z 1 intervjuvanko pa preko Zoom-a. Raziskovali smo pogostost skupnega branja staršev in otrok ter se s kvalitativno raziskavo z uporabo intervjujev približali odnosu, ki ga imata starš in otrok. Rezultati: Vse intervjuvanke poročajo o tem, kako velik pomen ima skupno branje v zgodnjem otroštvu ne le za akademsko pripravljenost otroka, temveč tudi za vzpostavljanje pomembnih vezi v vseh nadaljnjih odnosih (100%). Vse intervjuvanke poročajo o začetkih branja pred ali pri prvem letu otrokove starosti (100%) in sicer z namenom spodbuditi razvoj govora, pismenosti, domišljije ter za zanimanje za bralno gradivo (100%). Rezultati kažejo, da so z vzpostavljanjem bralne rutine želele poglobiti medsebojni odnos ter vzpostavljali medsebojne občutke sproščenosti in varnosti (75%). Diskusija in zaključek: Skupno branje prav tako prispeva k razvoju otrokove zdrave navezanosti do starša, le-ta pa veliko doprinese k otrokovi samopodobi. Ta se krepi, saj se ob branju s starši otrok počuti varnega in pomirjenega.
Keywords: Družinsko branje, zgodnje otroštvo, pismenost, povezanost, samopodoba.
Published in ReVIS: 09.04.2024; Views: 1050; Downloads: 38
Full text (1,82 MB)

Abstract: V magistrski nalogi obravnavamo vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. V uvodu opredelimo termine, kot sta medijska pismenost in družbena neenakost. Sledi podrobnejši pregled medijske pismenosti in medijskih veščin. Ker je družbena neenakost kompleksno področje, sledi podrobnejša razčlenitev družbene neenakosti na ekonomski kapital, kulturni kapital in socialni kapital po Bourdieuju. V nadaljevanju sledi poglavje, ki poskuša s pomočjo literature prikazati povezavo in možen vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. Teoretičnemu delu sledi empirični del, kjer na podlagi pridobljenih rezultatov s pomočjo anketnega vprašalnika preverjamo in primerjamo našo obravnavano tematiko. Empirični del temelji na preverjanju uvodoma postavljenih hipotez, ki so podprte tako s statističnimi podatki kot tudi ugotovitvami, pridobljenimi s pomočjo rezultatov anketnega vprašalnika. S pomočjo statističnih testov, narejenih s programom PSPP, smo preverili tudi vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost. Na koncu sledita pregled pomembnejših ugotovitev raziskovalne naloge in zaključek, v katerem je izraženo tudi lastno mnenje o omenjeni tematiki. Rezultati magistrske naloge kažejo na to, da obstaja vpliv medijske pismenosti na družbeno neenakost, vendar je prostora za raziskovanje še veliko. Ugotovitve danih rezultatov so namreč pokazale, da medijska pismenost vpliva na ekonomski in socialni kapital posameznika, ne pa tudi na kulturni kapital.
Keywords: medijska pismenost, družbena neenakost, socialni kapital, ekonomski kapital, kulturni kapital, veščine
Published in ReVIS: 27.09.2023; Views: 1118; Downloads: 27
Full text (1,54 MB)