1. |
2. ČEZMEJNO SODELOVANJE NA PODROČJU CIVILNE ZAŠČITE (VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI) MED ITALIJO IN SLOVENIJODoris Fatur, 2023, not set Abstract: V okviru magistrskega dela smo predstavili obsežen sistem čezmejnega sodelovanja v civilni zaščiti. Najprej smo se temeljito posvetili teoretičnemu ozadju čezmejnega sodelovanja, nato smo nadaljevali z analizo normativnih virov, ki urejajo razmerja med sosednjima državama Italijo in Slovenijo. V tem okviru smo predstavili tako zgodovinsko pomembne sporazume kot tudi bilateralne dogovore med obema državama. Sledila je obravnava koncepta kriznega upravljanja ter odziva kriznega menedžmenta v situacijah naravnih nesreč. Osredotočili smo se na pripravljenost Slovenije na obvladovanje velikih požarov, kar smo podrobno predstavili v okviru Državnega načrta zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju. V tem načrtu smo prav tako izpostavili delovanje kriznih teles, ki so ključna za učinkovit odziv v kriznih razmerah. Nadaljevali smo s predstavitvijo mehanizmov pomoči Evropske unije na področju civilne zaščite, vključno z njihovimi finančnimi možnostmi za financiranje čezmejnih projektov. To je ključno za zagotavljanje učinkovitega in usklajenega ukrepanja v primerih nesreč, ki presegajo nacionalne meje. Prek empirične raziskave, pri kateri smo uporabili kvalitativno paradigmo, smo ugotovili, da med državama obstaja dobro čezmejno sodelovanje, vendar še ni povsem usklajeno. Da bi dosegli višjo stopnjo enotnosti, je ključno okrepiti preventivne ukrepe. Povečanje medsebojnega druženja in izvedba skupnih vaj bi lahko bistveno prispevala k temu cilju. Med pozitivnimi točkami izstopa podpis sporazuma med državama leta 2022, vendar je pomembno opozoriti, da določene pomanjkljivosti še niso bile rešene, npr. vprašanje priznavanja italijanskih voznikov kamionov in njihovih vozniških dovoljenj ostaja nerešeno, kar kaže na potrebo po nadaljnjem usklajevanju.
Keywords: Čezmejno sodelovanje, krizni menedžment, naravne nesreče, mehanizmi pomoči EU, civilna zaščita, podnebne spremembe.
Published in ReVIS: 17.10.2023; Views: 454; Downloads: 19
 Full text (2,18 MB) |
3. |
4. Projekt deblo++Tadeja Primožič, 2022, professional article Keywords: gozd, lastniki, trajnostno upravljanje, podnebne spremembe, vroče točke, forest, owners, sustainable management, climate change, hotspots
Published in ReVIS: 28.06.2023; Views: 583; Downloads: 24
Full text (922,89 KB) |
5. Mednarodno pravo podnebnih sprememb : diplomsko deloVika Lisac, 2021, undergraduate thesis Abstract: Globalno segrevanje in podnebne spremembe so multidisciplinarna tema, ki vzbuja mednarodno zaskrbljenost. Koncentracija ogljikovega dioksida in drugih plinov v ozračju se je od druge polovice devetnajstega stoletja močno povečala Na prvi svetovni podnebni konferenci leta 1979 je bila izražena zaskrbljenost, da bi lahko nadaljnje širjenje človekovih dejavnosti na Zemlji povzročilo globalne podnebne spremembe. Leta 1988 je bil ustanovljen IPCC, hkrati pa je več drugih nacionalnih in mednarodnih forumov začelo pozivati k mednarodnemu sodelovanju na tem področju. Skozi čas se je tako povezano z globalnim segrevanjem in podnebnimi spremembami razvilo in uveljavilo nekaj mednarodnih okoljskih sporazumov. Najpomembnejša je Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je bila sprejeta v Riu leta 1992 in jo je ratificiralo 195 držav. Njen osrednji cilj je predvsem blažitev emisij toplogrednih plinov, prilagajanje in financiranje. Drugi pomembnejši sporazum, Kjotski protokol, ki razširja UNFCCC iz leta 1992, pa državam pogodbenicam nalaga zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in predpostavlja, da globalno segrevanje obstaja in je posledica izpustov CO2, ki jih povzroča človek. Protokol iz Kjota je začel veljati leta 2005. Zadnji ključni sporazum pa je Pariški sporazum, ki je ločen instrument v okviru UNFCCC in katerega glavni cilj je pospešiti in okrepiti ukrepe, potrebne za trajnostno prihodnost z nizkimi emisijami ogljika. Istočasno se je razvijala podnebna politika EU, v sklopu katere je bil leta 2000 ustanovljen Evropski program za podnebne spremembe ECCP, da bi pomagal opredeliti okoljsko in stroškovno najučinkovitejše politike in ukrepe, ki jih je mogoče sprejeti na evropski ravni za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Vsi omenjeni sporazumi, dogovori in pogodbe so del Mednarodnega prava podnebnih sprememb, ki ne predstavlja samostojnega univerzalnega telesa podnebnega upravljanja, temveč temelji na splošnih pravilih, načelih in zakonodajnih praksah mednarodnega javnega prava in mednarodnega okoljskega prava ter se prepleta z drugimi področji mednarodnega prava.
Keywords: mednarodno pravo podnebnih sprememb, globalno segrevanje, podnebne spremembe, toplogredni plini, mednarodni sporazum
Published in ReVIS: 09.06.2022; Views: 907; Downloads: 58
Full text (883,50 KB) |
6. Kako se Evropska unija spopada z vse bolj spremenljivim okoljem? : diplomsko deloNastja Mojca Sodin, 2021, undergraduate thesis Abstract: Okolje zadeva vse nas, saj je povezano z vsakim področjem življenja na našem planetu. Vpliva na način in kakovost življenja, naše zdravje, delo ter varnost. Kot prebivalce Evrope nas povezuje zanimanje za varovanje in izboljšanje okolja. V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da je globalno okolje zaradi človekovega ravnanja resno ogroženo. Sem sodijo onesnaženje zraka in vode, ropanje naravnih virov (gozdovi, ribe), iztrebljanje živalskih vrst zaradi uničevanja njihovega življenjskega prostora ter naraščajoča nevarnost, ki jo predstavljajo podnebne spremembe. Ob potrebni politični volji ima človek dovolj znanja in tehnološke sposobnosti, da se upre temu razvoju. Za varovanje in ohranjanje okolja je EU v zadnjih nekaj desetletjih storila veliko. Dogovorila se je za koncepte ravnanja, objavila pravne predpise in sprejela ukrepe za izvajanje, hkrati pa tudi konkretno financirala pionirske raziskave v korist inovativnih okoljskih rešitev ter tako s celotno problematiko močneje vplivala tudi na javno zavest. Pomembno vlogo igra tudi v globalnem merilu, tako da utira pot in vpliva na druge države, da sprejemajo učinkovite ukrepe za podnebno zaščito. Osrednji del diplomskega dela predstavlja politika Evropske Unije na področju okolja in podnebnih sprememb, kot tudi globalni boj proti podnebnim spremembam
Keywords: okolje, Evropska unija, EU, podnebje, Evropa, podnebne spremembe, okoljska politika
Published in ReVIS: 24.02.2022; Views: 1020; Downloads: 91
Full text (1,38 MB) |
7. |
8. Podnebne storitve : nove priložnosti za opolnomočenje mladih glede podnebnih spremembLiliana Vižintin, 2020, published scientific conference contribution Abstract: Pri soustvarjanju družbe, ki je odporna na podnebne spremembe, je bistveno okrepiti medgeneracijsko sodelovanje, in sicer preko pravičnega ter enakovrednega vrednotenja potreb vseh generacij. Mlade generacije pri tem zahtevajo posebno pozornost, saj jih bodo podnebne spremembe nedvomno najbolj prizadele. Hkrati bodo prav mladi imeli ključno vlogo v procesih prehoda v nizkoogljično družbo, s tem tudi uvajanja sistemskih tehnoloških in družbenih sprememb ter inovacij. Zato si mladi želijo aktivnega sodelovanja v procesu oblikovanja podnebnih politik, so pobudniki in podporniki ukrepanja in inovacij. Prispevek se osredotoča na opolnomočenje mladih in na priložnosti, ki se zanje pojavljajo v obdobju podnebnih sprememb, predvsem na področju izobraževanja in zaposlitve. Z analizo stanja ugotavljamo, da se na trgu že uveljavljajo številne podnebne storitve, ki zagotavljajo podnebne informacije in podatke, s tem pa so v podporo posameznikom in organizacijam iz različnih področij pri sprejemanju odločitev in ukrepov za prilagajanje. Na osnovi tega znanja in orodij se predvidevajo tudi nova zelena delovna mesta in okolju prijazne storitve. Trg podnebnih storitev se bo v prihodnje še okrepil, vključno z vse številnejšimi priložnostmi za izobraževanje in zaposlovanje mladih.
Keywords: učenje, izobraževanje, podnebne storitve, podnebne spremembe
Published in ReVIS: 12.11.2021; Views: 1062; Downloads: 86
Full text (8,27 MB)
This document has many files! More... |
9. |
10. Pravna ureditev spodbujevalnih mehanizmov za izrabo obnovljivih virov energije ter spodbujanja učinkovite rabe energije : doktorska disertacijaKarol Peter Peršolja, 2015, doctoral dissertation Keywords: spodbujevalni mehanizmi, obnovljivi viri energije, toplogredni plini, energija, učinkovita raba, podnebne spremembe, elektroenergetski sistemi, trajnostni razvoj, državna pomoč, Kyotski protokol, disertacije
Published in ReVIS: 23.12.2019; Views: 2465; Downloads: 73
 Full text (3,30 MB) |
