Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravica do pomoči po naravnih nesrečah
Andreja Potočnik, 2016

Opis: Podnebne spremembe prinašajo v kmetijski prostor številna tveganja. Kmetovalec mora upoštevati tako biotske kot abiotske dejavnike za uspešno rast kmetijskih kultur. Prav tako je pomembno ozaveščanje kmetovalca pri ustrezni izbiri kmetijske površine. S tem mislimo na zgradbo in sestavo tal, vsebnost mineralov v prsti, slojevitost tal, pojavnost organizmov, ki pripomorejo k nastajanju humusa, idr. Vse te pojave lahko omilimo s pravočasnim in efektivnim pristopom (1) seznanjanja ljudi o ustrezni izbiri obdelovalne površine in agrotehničnih ukrepov, (2) s podajanjem ustreznega strokovnega znanja kmetovalcu, (3) s kontrolo varne in racionalne rabe pesticidov ter ostalih biokemijskih pripravkov. Magistrsko delo temelji na razčlembi in podrobni analizi nacionalnega dodeljevanja pomoči pri naravnih nesrečah od leta 2003 do 2013. Prav tako je v delu predstavljena shema sofinanciranja zavarovalnih premij za kmetijske pridelke in živali ter primer bolezni, ki ga financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. Obravnavana so določila, ki se navezujejo na dotično tematiko, sprejeta z akti upravnega sodišča. V inovativnem delu komparativno analiziramo učinkovitost avstrijskega in španskega sistema za dodeljevanje pomoči ter podajamo inovativne predloge za izboljšave dosedanjega sistema v slovenskem prostoru. Po primerjalni analizi avstrijskega modela kmetijskega zavarovanja ugotavljamo, da tam delo opravljajo neodvisni kmetijski strokovnjaki. Ocenjujejo območja, ki jim niso poznana, zato da se zagotovijo pravilni, zlasti pa objektivni odstotki poškodovanosti na posameznih kmetijskih kulturah. Izpostaviti je potrebno, da oškodovanci prejmejo denarno pomoč v roku dveh mesecev. Zatorej v želji po zagotovitvi pravične in enakopravne ocene poškodovanosti na kmetijskih kulturah ob naravnih nesrečah podajamo naslednjo alternativno rešitev: komisije za ocenjevanje škode v kmetijstvu naj opravijo cenitev izven svojih krajevnih pristojnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: naravne nesreče, podnebne spremembe, kmetijstvo, agrotehnični ukrepi, zavarovalne premije, dodeljevanje pomoči, ocena škode, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1055; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

2.
Žled 2014-primer naravne nesreče kot preizkus delovanja državnih organov in družbeno koristnih organizacij
Polona Klemenčič, 2015

Opis: Pričujoče magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela.V uvodu so predstavljeni tematika in predmeti raziskovanja ter opredelitve namenov in ciljev magistrskega dela. Opredeljene so tudi raziskovalne metode, s pomočjo katerih so bile testirane hipoteze. V naslednjem poglavju so opisani temeljni pojmi, s katerimi smo se srečevali preko celotnega dela, ter pojasnila, kaj so podnebne spremembe in kako vplivajo na okolje in na nastanek naravnih nesreč.V nadaljevanju so prikazane najpogostejše naravne nesreče v Sloveniji. Poudarek je na razlagi značilnosti žleda, zaradi katerega je bil pozimi leta 2014 velik del Slovenije brez električne energije in je Slovenija zaprosila Evropsko unijo za humanitarno pomoč, kasneje pa še Strukturni sklad Evropske unije za finančno pomoč. V četrtem poglavju je predstavljeno delovanje državnih organov v okviru nacionalno varnostnega sistema, ki delujejo na področju ukrepanja ob naravnih nesrečah, s poudarkom na zaščiti in reševanju v Sloveniji, ter vlogi županov ob naravnih nesrečah. Delovanje družbeno koristnih organizacij, ki sodelujejo pri ukrepanju ob naravnih nesrečah, je prikazano v naslednjem poglavju. Poudarek prikaza je na nastanku in delovanju Rdečega križa Slovenije in Prostovoljnih gasilskih društev.V šestem poglavju je pozornost usmerjena na pomen in vpliv različnih mednarodnih humanitarnih organizacij pri sodelovanju na področju nudenja humanitarne pomoči v primeru naravnih nesreč. Prikazano je delovanje Evropske unije in njenega generalnega direktorata za humanitarne zadeve ter Mehanizem Evropske unije za zaščito in reševanje. V nadaljevanju je opisano delovanje nevladne mednarodne humanitarne organizacije v primeru odziva na naravno nesrečo ter predstavitev delovanja Rdečega križa Nove Zelandije ob potresih v Canterburyiju in Christchurchu. Vremensko dogajanje v Sloveniji v zadnjem tednu januarja in prvem tednu februarja 2014 je kronološko prikazano v osmem poglavju. Takrat je Slovenijo prizadel močan žled in povzročil ogromno škodo v gozdovih, komunikacijsko-informacijskih sistemih ter elektroenergetskem sistemu ter odrezal nekatere kraje od sveta za več dni. Prikazane so tudi posebnosti takratnega stanja in dogajanja v Sloveniji ter kako so se državni organi in družbeno koristne organizacije odzvale na to naravno nesrečo.Rezultati raziskave, ki je bila opravljena med tremi ciljnimi skupinami, ki so bile udeležene v žledu leta 2014, ter primerjave med vzorci, so analizirani in predstavljeni v devetem poglavju.V zaključnem delu so povzete vse temeljne sklepne ugotovitve celotnega dela ter na osnovi predhodnih poglavij preverjene hipoteze in podani predlogi za izboljšanje delovanja državnih organov in družbeno koristnih organizacij v primeru naravnih nesreč.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: žled, nesreče, državni organi, Slovenija, humanitarna pomoč, podnebne spremembe, mednarodno sodelovanje
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1140; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (7,33 MB)

3.
4.
Energetska politika EU
Romeo Gomizelj, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: energija, sonce, podnebne spremembe
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 1084; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

5.
6.
Podnebne spremembe kot izziv za zdravstveno nego
T. Kokelj Jeršin, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podnebne spremembe, determinante zdravja, neenakosti v zdravju
Objavljeno: 15.01.2018; Ogledov: 982; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (697,12 KB)

7.
8.
9.
Ustavna ureditev pravice do zdravega življenjskega okolja
Vesna Veljkovič, 2018

Opis: Zaradi vse večje stopnje globalizacije, industrializacije in potrošništva smo svet privedli do nove vrste krize % okoljskih katastrof 21. stoletja. Večanje ekoloških pritiskov povzroča podnebne spremembe, pomanjkanje pitne vode, krčenje gozdnih površin, nezdravo prehrano itd. Vse našteto in več že zdaj bistveno vpliva na življenjski standard ljudi, njihovo zdravje in počutje, zato v zadnjem času raste pomen pravilne in pravočasne zakonske ureditve tega področja. V ta namen sem analizirala ustavno ureditev pravice do zdravega življenjskega okolja, njeno pozicioniranost v določenih ustavnih ureditvah, njen pomen za posamezno državo in možnosti za njeno zaščito na podlagi ustave. Primerjala sem ustavno ureditev v 50 naključno izbranih državah z različno stopnjo razvoja, različno kulturno in zgodovinsko dediščino ter različnim dojemanjem koncepta okoljske politike. Na podlagi izbranega vzorca sem želela ugotoviti morebitno povezavo med državno ureditvijo in možnostjo pravne ureditve obravnavanega področja. Prav tako sem želela proučiti možnosti in pomen zaščite pravice do zdravega življenjskega okolja z najvišjimi akti države. Cilj naloge je bil ugotoviti, kolikšna je možnost dejanskega prehoda z zgolj deklaratorne ravni zaščite okolja na raven konkretne zakonodajne zaščite ter na kakšen način in v kolikšni meri se stopnja informiranosti ljudi odraža na splošnem dojemanju pomena področja. Ponuditi sem želela tudi rešitve in odgovore na vprašanja smotrnosti ustavne zaščite pravice do zdravega življenjskega okolja. Na podlagi rezultatov sem želela predvideti, kaj nam prinaša prihodnost okoljske politike in na kakšen način oblikovati najboljšo možno zaščito naše pravice na ustavni ravni. Pregled ureditev pravice do zdravega življenjskega okolja v drugih državah, analiza domače ustavne, zakonske in druge ureditve naše pravice, rezultati statistične analize vzorca in pregled ureditve na mednarodni ravni so pripeljali do zanimivih zaključkov in možnosti. Spoštovanje okoljskega reda in zakonitosti je osnova vsake pravne države in tudi okoljsko odgovorne ekonomije. Človeštvo je prispelo do nove razvojne prelomnice. Ob vseh spremembah v tehnološkem, energetskem in kulturnem razvoju smo na pragu novega družbenega razvoja, kjer si reševanja okoljske in razvojne krize ni mogoče predstavljati brez znatnih sprememb v družbeni ureditvi. Zmanjšanje razlik v svetu lahko temelji le na miru in varnosti, na oblikovanju ekološko občutljive ekonomike in tržišča, na novi stopnji razvoja v znanosti, izobraževanju in informatiki. Enotna pravna ureditev pa bi dala osnovo vsem nadaljnjim okoljskim prizadevanjem kakor tudi čvrsto popotnico za prihodnost. Umestitev pravice do zdravega življenjskega okolja v najvišje pravne akte držav, enotna zakonodajna zaščita in ustrezna kontrola ter sankcije so zagotovilo okoljsko uspešne, zdrave in dostojne prihodnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: okolje, pravice, ustavne ureditve, okoljske politike, podnebne spremembe, primerjalno ustavno pravo
Objavljeno: 06.03.2019; Ogledov: 340; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

10.
Okoljsko razseljene osebe
Iza Lapajne, 2018

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: podnebne spremembe
Objavljeno: 08.03.2019; Ogledov: 389; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh