1. |
2. Vloga notarja na področju dednega prava : magistrsko deloSilva Božnar, 2025, master's thesis Abstract: Notariat je v slovenskem pravosodnem sistemu ponovno prisoten od leta 1994, kar
pomeni, da predstavlja pretežno novo institucijo. V okviru magistrskega dela pa smo
kljub temu uspeli dokazati, da je ta institucija učinkovito integrirana v pravni okvir, pri
čemer je skozi leta mogoče zaznati pozitiven trend njenega poslovanja. Družba se
nenehno sooča z različnimi spremembami – družbenimi, gospodarskimi in
tehnološkimi, kar zahteva prilagodljivost institucij, zato ni presenetljivo, da tudi notariat
potrebuje prilagajanje svojih funkcij in pristojnosti spremembam. Bistvo magistrskega
dela je predstaviti vlogo notarja na področju dednega prava. Najprej je opisana funkcija
notariata in notarskega poklica, nato pa se delo osredotoča na opredelitev notarjevih
že obstoječih pristojnosti v okviru dednopravnega področja. Notar ima že danes precej
širok spekter pristojnosti, ki se večinoma izvajajo v preventivnem smislu, torej v obliki
predhodnega urejanja premoženjskih razmerij zapustnika. Notarju kot osebi javnega
zaupanja pripada pristojnost, da v obliki notarskega zapisa sestavi pogodbe z
dednopravnimi posledicami in oporoke, kar prispeva k večji pravni varnosti. Namen
magistrskega dela je spodbuditi razmišljanje o možnosti širjenja pristojnosti notarjev,
saj v večini držav notarji že imajo širšo vlogo na področju dednega prava, kjer veljajo
za glavne akterje tudi v zapuščinskih postopkih. Analizirane so prednosti in slabosti
takšne ureditve ter podrobneje proučene specifičnosti pravnih sistemov Avstrije,
Hrvaške in Madžarske, kjer je takšen pristop uveljavljen že nekaj časa. Magistrsko delo
združuje teoretične in praktične vidike, ki so podprti s statističnimi podatki in sodno
prakso, s čimer ponuja celostno sliko obravnavane tematike.
Keywords: notariat, notarska listina, dedno pravo, pogodbe z dednopravnimi posledicami, oporoka, zapuščinski postopek, pristojnosti notarjev, preventivna funkcija, pravna varnost
Published in ReVIS: 19.05.2025; Views: 377; Downloads: 31
 Full text (825,49 KB) |
3. Pasti nepremičninske posredniške pogodbe : magistrsko deloAnja Jenko, 2025, master's thesis Abstract: Osrednja tema magistrskega dela so pasti nepremičninske posredniške pogodbe, kjer se osredotočamo na zakonsko podlago, sodno prakso in na delovanje posrednikov v praksi in skozi to iščemo najbolj pomembne pasti, ki vplivajo na delovanje posrednikov. V delu predstavimo pravno ureditev nepremičninskega posredovanja, razvoj Zakona o nepremičninskem posredovanju, opazovane primere nepremičninskega posredovanja v zadnjem letu ter primere zakonske ureditve in prakse na Hrvaškem, v Nemčiji in v Združenih državah Amerike. Predstavimo zahteve za delovanje posrednikov na trgu in postopek pridobitve licence v praksi ter lastne izkušnje pridobitve licence, ki jih povežemo z lastnim mnenjem o možnostih samostojnega opravljanja posredovanja po pridobitvi licence. Podrobno pregledamo tudi zavarovanje odgovornosti posrednikov in nadzor inšpektorata nad delovanjem posrednikov, kot tudi potrebo po vključitvi drugih strokovnjakov v procesu posredovanja nepremičnin. Skozi pregled zakona in sodne prakse izpostavimo glavne pasti posredniške pogodbe, ki se navezujejo na plačilo posrednika kot provizija ali upravičenost do plačila dodatnih stroškov, določbe o upravičenosti do plačila posrednika, ki so motivacija za delovanje posrednika ali naročnika ter zakonske določbe glede obveznosti posrednika in namen teh določb. V magistrskem delu izpostavimo slabe določbe zakona, sodne prakse in delovanja posrednikov na trgu ter na podlagi primerov ureditve posredovanja v tujini podamo predloge za izboljšavo. Ključne možnosti izboljšanja delovanja vidimo v celoviti obravnavi spremembe zakonodaje, povečanem nadzoru posredovanja investitorjev, povečanem nadzoru nad splošnimi pogoji nepremičninskih družb in obveščanju naročnikov in tretjih oseb o pomembni vsebini posredniških pogodb.
Keywords: posredniška pogodba, nepremičnine, pravna ureditev, opravljanje dejavnosti, nadzor, pasti posredniške pogodbe, provizija, upravičenost do plačila, zastopanje
Published in ReVIS: 14.04.2025; Views: 285; Downloads: 10
Full text (1,36 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. PASTI PRI PRODAJI STANOVANJSKE NEPREMIČNINEPia Solina Konec, 2023, not set Abstract: V diplomskem delu je celovito predstavljen postopek prodaje stanovanjske nepremičnine. Osnovni namen raziskave je identifikacija ter analiza pomembnejših pasti prodaje in kako se jim izogniti za uspešno sklenitev posla in doseganje pričakovanih rezultatov.
Stanovanjske nepremičnine – kot ena izmed najvrednejših temeljnih življenjskih dobrin – imajo velik vpliv na gospodarstvo, ekonomijo ter finančno stanje lastnikov. Posledično je prodaja nepremičnine proces, ki je zapleten, zahteven in dolgotrajen ter od prodajalca zahteva visoko stopnjo pozornosti, previdnosti in informiranosti.
Obravnavana tematika prodajalcu in drugim udeležencem nepremičninskega trga jasno in podrobno predstavlja posebej pomembne faze prodaje in ponudi priporočila za uspešno izvedbo teh v praksi.
Keywords: stanovanjske nepremičnine, postopek prodaje, pasti, postavitev cene, priprava nepremičnine, sklepanje pogodbe, finančno breme
Published in ReVIS: 21.09.2024; Views: 687; Downloads: 12
Full text (872,33 KB) |
10. Status in možnosti izkoriščanja morskega dna po Konvenciji OZN v pomorskem pravu : diplomsko deloMaša Klobučar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo govori o statusu in možnosti izkoriščanja morskega dna po Konvenciji OZN. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšen status in možnost izkoriščanja imajo posamezne države in na kakšen način k temu pripomore Konvencija OZN. Konvencija OZN o pomorskem pravu na splošno ureja pravni položaj teritorialnega morja. Ureja morski prostor kot celoto, kar pa vključuje tudi znanstveno raziskovanje, varstvo morskega okolja in pa tudi prenos morske tehnologije. Suverenost se nad teritorialnim morjem izvaja po pravilih in določbah mednarodnega prava, ki so v skladu s Konvencijo. Stanje se je skozi zgodovino tudi spreminjalo, saj je na samem začetku mednarodnega prava veljalo, da vsak nosi svoje pravo s seboj, sedaj pa velja načelo enakosti in enakopravnosti prava na skupnem področju, ki mu pravimo odprto morje. Države lahko svoje pravo uveljavljajo le na svojem ozemlju in druge države ga morajo spoštovati. To nam pove, da smo naredili velik napredek v meddržavnem sodelovanju in mirnem reševanju sporov. Vzpostavil se je tudi učinkovit sistem mednarodnega sodišča s svojimi sodnimi organi, ki upravljajo sodišče. Sodišče vzpostavlja enak pravni položaj, preprečevanje arbitrarnosti, članstvo se še širi in s tem tudi pravice držav. Posamezne države, ki so ekonomsko šibkejše, nimajo dostopa do morja ali pa so le-te manj razvite od drugih in morja ne morejo raziskati v popolnosti, zato se je čez leta razvijal sistem mednarodnega pomorskega prava, ki velja za vse države enako. Zato Konvencija OZN predstavlja mednarodno pogodbo, ki je temelj pomorskega prava za vse države. Konvencija teži k mednarodnemu sodelovanju in enakopravnosti vseh držav. Vodi jo načelo, da sta pomorsko dno in pomorski prostor skupna dediščina vseh nas in ga imamo zato vsi pravico raziskovati in uporabljati. Konvencija, ki je nastala na podlagi tretje konference Združenih narodov o pomorskem pravu in stopila v veljavo leta 1994, je nadomestila štiri predhodne pogodbe, ki so do tedaj predstavljale pravni režim. Poleg določb, ki so do tedaj veljale in opredeljevale oceanske meje, je Konvencija vzpostavila splošne obveznosti za varovanje morskega dna in okolja ter zaščito svobode znanstvenega raziskovanja morskega dna. Ustvarila je povsem nov režim za nadzor izkoriščanja mineralnih virov na območjih globokega morskega dna, ki je izven državnih jurisdikcij.
Keywords: pomorsko pravo, Konvencija OZN, morsko dno, pomorski prostor, izključna ekonomska cona, mednarodne pogodbe, sodišče za pomorsko pravo, območje državne jurisdikcije, morje
Published in ReVIS: 17.05.2024; Views: 864; Downloads: 10
Full text (559,33 KB) |
