1. |
2. |
3. |
4. |
5. PASTI PRI PRODAJI STANOVANJSKE NEPREMIČNINEPia Solina Konec, 2023, ni določena Opis: V diplomskem delu je celovito predstavljen postopek prodaje stanovanjske nepremičnine. Osnovni namen raziskave je identifikacija ter analiza pomembnejših pasti prodaje in kako se jim izogniti za uspešno sklenitev posla in doseganje pričakovanih rezultatov.
Stanovanjske nepremičnine – kot ena izmed najvrednejših temeljnih življenjskih dobrin – imajo velik vpliv na gospodarstvo, ekonomijo ter finančno stanje lastnikov. Posledično je prodaja nepremičnine proces, ki je zapleten, zahteven in dolgotrajen ter od prodajalca zahteva visoko stopnjo pozornosti, previdnosti in informiranosti.
Obravnavana tematika prodajalcu in drugim udeležencem nepremičninskega trga jasno in podrobno predstavlja posebej pomembne faze prodaje in ponudi priporočila za uspešno izvedbo teh v praksi.
Ključne besede: stanovanjske nepremičnine, postopek prodaje, pasti, postavitev cene, priprava nepremičnine, sklepanje pogodbe, finančno breme
Objavljeno v ReVIS: 21.09.2024; Ogledov: 340; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (872,33 KB) |
6. Status in možnosti izkoriščanja morskega dna po Konvenciji OZN v pomorskem pravu : diplomsko deloMaša Klobučar, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o statusu in možnosti izkoriščanja morskega dna po Konvenciji OZN. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšen status in možnost izkoriščanja imajo posamezne države in na kakšen način k temu pripomore Konvencija OZN. Konvencija OZN o pomorskem pravu na splošno ureja pravni položaj teritorialnega morja. Ureja morski prostor kot celoto, kar pa vključuje tudi znanstveno raziskovanje, varstvo morskega okolja in pa tudi prenos morske tehnologije. Suverenost se nad teritorialnim morjem izvaja po pravilih in določbah mednarodnega prava, ki so v skladu s Konvencijo. Stanje se je skozi zgodovino tudi spreminjalo, saj je na samem začetku mednarodnega prava veljalo, da vsak nosi svoje pravo s seboj, sedaj pa velja načelo enakosti in enakopravnosti prava na skupnem področju, ki mu pravimo odprto morje. Države lahko svoje pravo uveljavljajo le na svojem ozemlju in druge države ga morajo spoštovati. To nam pove, da smo naredili velik napredek v meddržavnem sodelovanju in mirnem reševanju sporov. Vzpostavil se je tudi učinkovit sistem mednarodnega sodišča s svojimi sodnimi organi, ki upravljajo sodišče. Sodišče vzpostavlja enak pravni položaj, preprečevanje arbitrarnosti, članstvo se še širi in s tem tudi pravice držav. Posamezne države, ki so ekonomsko šibkejše, nimajo dostopa do morja ali pa so le-te manj razvite od drugih in morja ne morejo raziskati v popolnosti, zato se je čez leta razvijal sistem mednarodnega pomorskega prava, ki velja za vse države enako. Zato Konvencija OZN predstavlja mednarodno pogodbo, ki je temelj pomorskega prava za vse države. Konvencija teži k mednarodnemu sodelovanju in enakopravnosti vseh držav. Vodi jo načelo, da sta pomorsko dno in pomorski prostor skupna dediščina vseh nas in ga imamo zato vsi pravico raziskovati in uporabljati. Konvencija, ki je nastala na podlagi tretje konference Združenih narodov o pomorskem pravu in stopila v veljavo leta 1994, je nadomestila štiri predhodne pogodbe, ki so do tedaj predstavljale pravni režim. Poleg določb, ki so do tedaj veljale in opredeljevale oceanske meje, je Konvencija vzpostavila splošne obveznosti za varovanje morskega dna in okolja ter zaščito svobode znanstvenega raziskovanja morskega dna. Ustvarila je povsem nov režim za nadzor izkoriščanja mineralnih virov na območjih globokega morskega dna, ki je izven državnih jurisdikcij.
Ključne besede: pomorsko pravo, Konvencija OZN, morsko dno, pomorski prostor, izključna ekonomska cona, mednarodne pogodbe, sodišče za pomorsko pravo, območje državne jurisdikcije, morje
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 542; Prenosov: 7
Celotno besedilo (559,33 KB) |
7. Vpliv dednopravnih pogodb na vrednost zapuščine : diplomsko deloAlja Kočevar, 2024, diplomsko delo Opis: Na obseg zapuščine pomembno vplivajo nekatere pogodbe, ki jih posameznik sklepa za čas življenja. Pogodbe, s katerimi se posameznik zavezuje glede premoženja za primer smrti ali pogodbe, pri katerih kdo razpolaga s pričakovano dediščino, so po našem pravu neveljavne. Izjema je sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, ki se lahko sklepa med posameznikom in njegovimi potomci ali zakoncem. Posameznik pa za čas življenja lahko razpolaga s trenutnim premoženjem. Pomembne pogodbe, ki imajo pri tem vpliv na zapuščino, so izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku. Vse pogodbe morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa. Izročilna pogodba je lahko odplačna ali neodplačna, odplačnost pa ni bistvena sestavina. Sklepa se lahko samo med izročiteljem in njegovimi potomci, pri tem pa je lahko upoštevan tudi zakonec izročitelja. Za veljavno sklenitev so obvezne stranke pogodbe potomci izročitelja, ki morajo podati soglasje. S soglasjem potomcev izročeno premoženje ni del zapuščine, potomci pa po podanem soglasju ne morejo več uveljavljati zahtevkov, vezanih na pogodbeno premoženje. Pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku sta odplačni pogodbi, zato za veljavno sklenitev niso zahtevana soglasja ali sorodstveno razmerje pogodbenikov. Bistveni element teh dveh pogodb je poleg odplačnosti aleatornost, tj. tveganost in nedoločljivost prevzetih obveznosti. V kolikor sta elementa izpolnjena, ob smrti zapustnika pogodbeno premoženje ne spada v njegovo zapuščino.
Ključne besede: dedovanje, zapuščina, dednopravne pogodbe, sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku, razpolaganje s premoženjem
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 664; Prenosov: 14
Celotno besedilo (409,09 KB) |
8. |
9. Ustavni vidiki kvazikazenskega postopka : magistrsko deloJakob Elikan, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava dva instituta odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca iz krivdnih razlogov kršitev na strani delavca z vsemi znaki kaznivega dejanja: redno in izredno odpoved, kakor sta urejeni v veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih. Pri tem se posebej osredotoča na zakonsko formulacijo »znaki kaznivega dejanja« ter na razumevanje in uporabo te kazenskopravne sintagme v civilnem (delovnopravnem) sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe. Ugotavlja, v kakšni meri so v takšnem kvazikazenskem postopku upoštevani kazenskopravni instituti (krivda, protipravnost itd.) in temeljna kazenskoprocesna jamstva (pravica do poštenega sojenja, domneva nedolžnosti, ekskluzijska pravila itd.). Delo obenem predstavi oba instituta skozi prizmo temeljnih ustavnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V ta namen analizira obsežno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki v najširšem smislu zadeva obravnavano tematiko, pa tudi domačo in tujo ustavnosodno prakso ter posamezne primere iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Posebej se posveča vsem procesnim vidikom izredne ali redne odpovedi delovnega razmerja, kakor tudi prepletenosti in soodvisnosti delovnopravnega in kazenskega postopka, ki pogosto tečeta sočasno. Magistrsko delo je obenem primerjalnopravni prikaz ureditve odpovedi delovnega razmerja zaradi hujših kršitev obveznosti v različnih jurisdikcijah. V sklepnem delu s primerjalno analizo in sintezo pokaže ključne točke veljavne zakonske ureditve, ki bi lahko bile predmet ustavnosodne presoje ali presoje kršitev konvencijskih pravic. Kritično ovrednoti dosedanji razvoj institutov ter ponudi (ustavno/konvencijsko) manj sporno nomotehnično rešitev. Magistrsko delo je tako tudi prispevek k širši razpravi o ustreznosti veljavne zakonske ureditve odpovedi delovnega razmerja zaradi najhujših kršitev s strani delavcev.
Ključne besede: kvazikazenski postopek, ustavne in človekove pravice, redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, kaznivo dejanje, pravica do poštenega sojenja
Objavljeno v ReVIS: 17.01.2024; Ogledov: 717; Prenosov: 33
Celotno besedilo (774,37 KB) |
10. Nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga : magistrsko deloMojca Starič, 2022, magistrsko delo Opis: Delodajalec delavcu lahko zakonito odpove pogodb o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če delavec krši pogodbeno obveznost iz delovnega razmerja. ZDR-1 ne opredeljuje, kakšna krivda mora biti podana, niti kakšna naj bi bila kršitev obveznosti. Prvi pogoj za zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je upoštevanje procesnih predpostavk, naslednji pa je ugotovitev, da kršitev obveznosti predstavlja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja. Pomembna je tudi napoved na podlagi delavčevega odnosa, ali je še moč pričakovati, da bo delavec v prihodnosti korektno izpolnjeval obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nepomembnih kršitev ni dopustna. V magistrskem delu smo proučili vse pravno-formalne zahteve, kako delodajalec uspešno zaključi postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, da bi le-ta bila zakonita. Teoretični del magistrskega dela sestavlja analiza primarnih in sekundarnih virov. Deskriptivna metoda je uporabljena pri podrobneje opredeljenih osnovnih pojmih odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S pomočjo primerjalne analize in sinteze ter metodo kompilacije so povzeta, analizirana in kritično ovrednotena spoznanja in stališča drugih avtorjev. S pomočjo statistične metode in obdelavo zbranih podatkov smo pripravili analizo sodne prakse ter tako ugotovili, da je le slaba tretjina odpovedi pogodbe iz krivdnega razloga nezakonita. V 65 odstotkih so bile odpovedi nezakonite zaradi neutemeljenosti krivdnega razloga, v 26 odstotkih zaradi postopkovne napake, tretji razlog za nezakonitost odpovedi pogodbe iz krivdnega razloga pa je bolezensko stanje, zaradi katerega ni moč dokazati naklepa ali malomarnosti.
Ključne besede: nezakonitost, pisno opozorilo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, krivdni razlog, sodno varstvo
Objavljeno v ReVIS: 04.01.2023; Ogledov: 1117; Prenosov: 55
Celotno besedilo (882,59 KB) |
