1. Uporaba brezpilotnih zrakoplovov v policijske namene in zakonske omejitve : magistrsko deloBarbara Mežnarič, 2026, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava pravno ureditev uporabe brezpilotnih zrakoplovov v policijske namene v Sloveniji in Belgiji ter analizira vpliv teh ureditev na operativno delovanje policije in varstvo temeljnih pravic posameznika. Raziskava izhaja iz spoznanja, da hiter tehnološki razvoj brezpilotnih sistemov odpira nova varnostna, pravna in etična vprašanja zlasti glede zakonitosti, sorazmernosti in nadzora nad posegi v zasebnost. Namen raziskave je bil primerjalno proučiti pravni okvir obeh držav, oceniti njegovo učinkovitost z vidika varnosti in varstva osebnih podatkov ter analizirati vpliv pravnih pristopov na operativne postopke policije. Raziskava temelji na kombinaciji pravne analize nacionalne in evropske zakonodaje, primerjalno-pravnega pristopa ter empirične metode polstrukturiranih intervjujev s strokovnima predstavnikoma obeh policijskih sistemov. Ugotovitve kažejo, da se slovenski in belgijski model razlikujeta predvsem v regulatorni filozofiji. Belgijski sistem temelji na specializirani regulaciji in formaliziranem upravljanju tveganj z večnivojskim institucionalnim nadzorom, medtem ko slovenski model uporabo brezpilotnih zrakoplovov integrira v obstoječi sistem policijskih pooblastil ter poudarja ustavnopravno zadržanost in načelo sorazmernosti. Razlike v pravni ureditvi se neposredno odražajo v operativni praksi in obsegu preventivne uporabe tehnologije. Raziskava še ugotavlja, da evropski letalski pravni okvir zagotavlja tehnično harmonizacijo, medtem ko policijsko operativni vidik ostaja v pristojnosti držav članic. Popolna unifikacija ni realna, možna pa je postopna konvergenca minimalnih standardov. Delo prispeva k poglobljenemu razumevanju razmerja med tehnološkim razvojem, varnostjo in varstvom človekovih pravic ter ponuja usmeritve za nadaljnji razvoj zakonite in sorazmerne uporabe brezpilotnih zrakoplovov v policijskih postopkih.
Keywords: brezpilotni zrakoplovi, policija, varstvo zasebnosti, sorazmernost, harmonizacija pravil EU, zakonodaja, varnost
Published in ReVIS: 13.07.2026; Views: 282; Downloads: 6
 Full text (1,06 MB) |
2. |
3. Varovanje osebnih podatkov v slovenski policiji : magistrsko deloRebeka Jurček, 2025, master's thesis Abstract: Varstvo osebnih podatkov je temeljna pravica, ki je določena v listini Evropske unije o temeljnih pravicah in pogodbi o delovanju Evropske unije. Ustava Republike Slovenije določa varstvo osebnih podatkov kot eno izmed zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi. Vsaka obdelava osebnih podatkov namreč pomeni poseg v z ustavo varovane človekove pravice. Poseg v obdelavo osebnih podatkov je dopusten, če je z zakonom opredeljeno, kateri podatki se smejo obdelovati, kakšen je namen njihove obdelave ter sta zagotovljena ustrezno varstvo in zavarovanje teh. Varstvo osebnih podatkov je v slovenski policiji urejeno z več zakoni in predpisi, ki zagotavljajo zaščito osebnih podatkov posameznikov. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako se osebni podatki v slovenski policiji hranijo, obdelujejo, predvsem pa varujejo in kakšne so sankcije v primeru kršenja pravila varne hrambe, obdelave in varovanja podatkov. Za proučevanje smo uporabili metode, ki smo jih razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opravili pregled strokovne literature in pri tem opravili analizo, v empiričnem delu pa smo izvedli polstrukturirani intervju s pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov v policiji in odgovorno osebo za varstvo osebnih podatkov v policiji. Od strokovnih in kompetenčnih oseb smo želeli iz prve roke pridobiti informacije o delu slovenske policije na tem področju. Rezultati dela bodo prispevali k celovitemu vpogledu v varovanje osebnih podatkov in delovanju slovenske policije na tem področju.
Keywords: varstvo osebnih podatkov, človekove pravice, ZVOP-2, GDPR, slovenska policija
Published in ReVIS: 02.02.2026; Views: 708; Downloads: 26
Full text (1002,10 KB) |
4. Ukinitev avtocestne policije v Republiki Sloveniji : magistrsko deloUroš Klanjšek, 2025, master's thesis Abstract: Slovenska policija je leta 2021 na podlagi večletnih priprav in proučevanj delovanja tujih policij po vzoru tujih policij ustanovila avtocestno policijo, da bi se zagotovil višji standard prometne varnosti na omrežju slovenskih avtocest in hitrih cest, ki je postajalo vse kompleksnejše, prometno vse bolj obremenjeno, zato se je povečalo tudi število posledic. Z metodo kompilacije so bile v uvodu predstavljene posledice prometnih nesreč na evropskem avtocestnem omrežju, prav tako so bile predstavljene smernice Evropske komisije za izboljšanje prometne varnosti. Razlogi za ustanovitev in proces ustanavljanja slovenske avtocestne policije so bili opisani z metode deskripcije. Vrednotenje dela avtocestne policije in posledice nastanka prometnih nesreč so bile na podlagi komparativne metode med sabo primerjane skozi tri časovna obdobja, začenši z obdobjem pred ustanovitvijo avtocestne policije, čas njenega delovanja in obdobje po njeni ukinitvi. Na podlagi omenjene primerjave je bilo ugotovljeno, v katerem obdobju je bila prometna varnost na omrežju avtocest in hitrih cest najboljša, in kak je bil prispevek policije k varnosti prometa. Omenjena primerjava odgovarja na drugo raziskovalno vprašanje, ki se nanaša na prometno varnost po ukinitvi avtocestne policije, in sicer, da se zaradi ukinitve avtocestne policije ni poslabšala prometna varnost na omrežju avtocest in hitrih cest. Leta 2022 se je vodstvo Policije odločilo ukiniti avtocestno policijo, razloge za ukinitev smo na podlagi metode analize in empirične metode podrobno proučili in interpretirali. Z obema metodama je bilo odgovorjeno na raziskovalno vprašanje, vezano na razloge ukinitve omenjene organizacije, in sicer je bila kot poglavitni razlog ukinitve ugotovljena neustrezna kadrovska politika policije, ki ni uspela zagotoviti zadostnega števila novih policistov in hkrati preprečiti aktivnim policistom, da bi zapuščali policijo. Opisano je onemogočilo nadaljnje kadrovsko popolnjevanje enot avtocestne policije in vseh preostalih enot policije. Ugotovitve, zajete v magistrskem delu, bodo prispevale k razumevanju odločitev vodstva Policije pri ustanovitvi in ukinitvi avtocestne policije, izpostavljene dobre prakse med njenim delovanjem pa naj bodo vodilo za nadaljnji razvoj, ki naj bo usmerjen k zagotavljanju večje prometne varnosti omrežja avtocest in hitrih cest.
Keywords: policija, avtocestna policija, specializirana enota avtocestne policije, postaja prometne policije, prometna varnost, omrežje avtocest in hitrih cest
Published in ReVIS: 27.10.2025; Views: 1242; Downloads: 51
Full text (2,16 MB) |
5. |
6. |
7. Razvoj sistema za nadzor in upravljanje informacijske opreme : magistrska nalogaDamijan Jančar, 2025, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo raziskali, kako bomo rešili problem evidentiranja aktivnih računalnikov v policiji. Pregledali smo, katera programska orodja za upravljanje računalnikov obstajajo in kakšne funkcionalnosti imajo. Ugotovili smo, da so vse rešitve za nas neuporabne ali nepotrebne, zato smo se lotili lastnega razvoja. Za zbiranje podatkov o računalnikih uporabimo MECM (Microsoft Endpoint Configuration Manager), MDT (Microsoft Deployment Toolkit), AD (aktivni imenik), WSUS (Windows server update service), IBM Maximo, MFERAC. V empiričnem delu predstavimo rešitvi, ki smo jih razvili in jih uporabljamo za evidentiranje aktivne računalniške opreme. Prva je rešitev za opozarjanje uporabnikov računalnikov, ki niso redno v uporabi. Druga je aplikacija za prikazovanje aktualnih podatkov na zemljevidu Slovenije, ki je razdeljen na območja posameznih policijskih postaj.
Keywords: evidentiranje računalnikov, upravljanje računalnikov, policija, programska orodja, aktivni imenik, MECM
Published in ReVIS: 06.06.2025; Views: 1289; Downloads: 25
Full text (2,03 MB) |
8. Obvladovanje množice na protestnih shodih : magistrsko deloMatjaž Caserman, 2025, master's thesis Abstract: Svoboda združevanja in izražanja je ustavno varovana pravica, ki se jo lahko omeji zgolj v izjemnih primerih. Poglavitna naloga države je, da zagotavlja pogoje za proteste, hkrati pa ima dolžnost ohranjati javni red in varnost. Raziskovalno delo se osredotoča na izvajanje nalog policije za zagotavljanje varnosti udeležencev protestnega shoda in drugih ljudi ter njihovega premoženja. Tudi policija Republike Slovenije se srečuje z nasilnimi protesti, zato mora biti pripravljena, da tovrstna dejanja prepreči. Ker je učinkovito preprečevanje nasilja v množici zapleteno in zahtevno, morajo policisti poznati dejavnike, ki vplivajo na dogajanje v množici. Še posebej morajo biti osredotočeni na tiste, ki množico privedejo da postane nasilna. Že ob zaznavi, da bo na nekem območju potekal protestni shod, mora policija pripraviti in načrtovati naloge ter ukrepe. Policisti, kot tudi vodje protestnih shodov se morajo zavedati pomembnosti medsebojne komunikacije, tako za zagotavljanje legitimnih ciljev protestnikov, kot tudi pri reševanju morebitnih konfliktnih situacij. Policija si mora prizadevati, da konflikte v začetni fazi rešuje z usmerjenim policijskim delom. V primerih množičnih kršitev pa policija lahko uporabi le tista prisilna sredstva, s katerimi bo z najmanjšimi škodljivimi posledicami zagotovila javni red in varnost. Uporabo prisilnih sredstev slovenske policije zoper množico bomo primerjali z zakonskimi ureditvami policij izbranih tujih držav, in sicer glede skladnosti z uveljavljenimi načeli o uporabi prisilnih sredstev. Ugotovljena spoznanja so tako namenjena policijskim vodjem pri izpopolnjevanju in usposabljanju, kot tudi organizatorjem protestnih shodov pri načrtovanju in izvedbi protestnih zbiranj.
Keywords: protestni shod, policija, množica, komunikacija, nasilje, prisilna sredstva
Published in ReVIS: 15.04.2025; Views: 1475; Downloads: 69
Full text (894,06 KB) |
9. Pravni in drugi vidiki položaja žensk v policiji in na vodstvenih delovnih mestihTomaž Čas, Klara Podnar, 2024, original scientific article Abstract: V slovenski policiji je zaposlenih približno 80% policistov in približno 20% policistk. Kljub takim številkam le približno 3% policistk zaseda vodstvena delovna mesta. Čeprav zakonodaja primerno ureja prepoved diskriminacije in zagotavljanje enakopravnosti, še vedno obstaja neuravnoteženost zasedenosti vodstvenih delovnih mest v policiji po spolu. Policistke se v vlogi vodij srečujejo z mnogimi izzivi in dodatno energijo porabijo za razbijanje stereotipov in predsodkov, ne glede na to, da so enako sposobne vodenja kot policisti. Ugotovili smo, da bi bilo smiselno sprejeti določene ukrepe za izboljšanje stanja na tem področju.
Keywords: ženske, policija, vodenje, enakost, položaj žensk
Published in ReVIS: 31.01.2025; Views: 2328; Downloads: 21
Full text (166,67 KB) |
10. Kazenski procesnopravni vidiki obravnave mladoletnih žrtev kaznivih dejanj v Sloveniji : magistrsko deloKatarina Ilijevska, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo oriše in analizira stanje zakonodaje v Sloveniji glede obravnave in zaščite mladoletnih žrtev kaznivih dejanj. Poseben poudarek je namenjen opisu vlog različnih deležnikov, ki so ključni pri zaznavi, prijavi, odkrivanju in pregonu KD na škodo otrok. Kazenska zakonodaja v Sloveniji se je v zadnjih letih pomembno spremenila s sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N) in še posebej z Zakonom o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke (ZZOKPOHO), ki je v celoti stopil v veljavo 1. 5. 2024, ki omogoča, da se mladoletne žrtve določenih KD, izjemoma pa tudi drugih KD, celostno obravnavajo v prilagojenem okolju v hiši za otroke za potrebe (pred)kazenskega postopka. Na prilagajanje kazensko procesne zakonodaje so pomembno vplivale mednarodne organizacije s svojimi konvencijami in t. i. soft law dokumenti, ki krepijo in ozaveščajo o pomenu varstva otrok žrtev. Pomembno vlogo ima tudi sodna praksa ESČP. Dejstvo, da je Slovenija članica EU, dodatno vpliva na prilagajanje zakonodaje, pri čemer je še posebej pomembna Direktiva 2012/29/EU o pravicah žrtev. V nalogi so predstavljeni predlogi otrok pred sprejemom ZZOKPOHO, njihova (ne)vključenost v zakon in izkušnja zaslišanega otroka v HZO. Ugotavljamo, da imamo ustrezne pravne podlage za zaščito mladoletnih žrtev v kazenskem postopku, vendar so možne izboljšave. Ugotovili smo, da bi naša ureditev lahko bila v večji meri usklajena z Barnahus standardom št. 4. Tudi ureditev glede Službe za podporo oškodovancem je pomanjkljiva in je pomembno, da se ustanovi na vseh sodiščih. Predlagamo tudi vzpostavitev spletne strani in telefonske linije za pomoč žrtvam po zgledu iz ZDA ali Francije. Dejanska zaščita otrok je mogoča le s primernim znanjem in predanostjo vseh vključenih, zato bi morali biti pooblaščenci mladoletnih žrtev posebej specializirani, podobno kot zagovorniki mladoletnih storilcev. Razmisliti bo treba o ustreznem načinu zaščite otrok in zatiranju kaznivih dejanj, povezanih s spletom. V želji po zagotavljanju večje zaščite otrok in zatiranju kriminalitete v njihovo škodo vidimo potrebo tudi po noveliranju dveh členov KZ-1 (173.a in 192. člen).
Keywords: zaščita otrok, mladoletna žrtev, mladoletna žrtev, forenzični intervju, kazniva dejanja, medvrstniško (spletno) nasilje, (pred)kazenski postopek, policija, tožilstvo, VIZ, Barnahus
Published in ReVIS: 15.01.2025; Views: 2922; Downloads: 47
Full text (1,82 MB) |
