Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 100
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Prispevek policijske misije Evropske unije na palestinskih ozemljih pri zagotavljanju varnosti zahodnega brega
Gregor Hodnik, 2016

Opis: V magistrski nalogi sem predstavil delovanje policijske misije Evropske unije na palestinskih ozemljih (EUPOL COPPS) in opisal njen vpliv na varnost v tej regiji ter obenem ocenil pomen sodelovanja slovenske policije v tej policijski misiji za Republiko Slovenijo in slovensko policijo. Kot slovenski policist sem 18 mesecev opravljal naloge svetovalca palestinski policiji v policijski misiji Evropske unije EUPOL COPPS (angl. Coordinating Office for Palestinian Police Support) na Zahodnem bregu. Policijska misija EUPOL COPPS je del skupne varnostne in obrambne politike EU, njen cilj pa je prispevati k stabilnosti v tej regiji. Ta policijska misija spada med misije za izgradnjo institucij in zmogljivosti ter kot taka spada med najbolj zahtevne in kompleksne. Magistrska naloga podaja odgovore na postavljene hipoteze in tako seznanja ožjo in širšo javnost o delu policijske misije EUPOL COPPS, o njenem pomenu za regijo, v kateri se nahaja, in o pomenu sodelovanja za RS in njeno policijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, mednarodne operacije, mednarodne misije, varnostna politika, obrambna politika, palestinska civilna policija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 1503; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

2.
3.
Naloge policije pri preprečevanju in odkrivanju spolnega nasilja v družini
Robert Ovčar, 2016

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Naloge policije pri preprečevanju in odkrivanju spolnega nasilja v družini, ki je nastala pod mentorstvom prof. dr. Andreja Anžiča, avtor Robert Ovčar obravnava vprašanja deliktov spolnega nasilja v družini ter spremljajočega družinskega nasilja in predstavlja analize in pristope pri reševanju tega splošnega problema. Pri tem obravnava aktualna vprašanja in v nalogi podaja argumente in odgovore o tem, ali organi, ki odločajo o prihodnosti žrtve kaznivega dejanja kakor tudi storilca, težijo k temu, da so nadaljnji dogodki oz. življenje po hudi izkušnji kaznivega dejanja obravnavani s pomočjo vseh vpletenih institucij in ali delujejo samo v svojem interesu ali v globalnem interesu pomagati samo po svojih močeh in ne s pomočjo vseh pristojnih institucij ter njihovih vzvodov. V nalogi avtor podaja pregled stanja na področju obravnavanja kaznivih dejanj med leti 2002 in 2014 ter statistični pregled po policijskih upravah in pregled letnih poročil državnih tožilcev. Navaja razloge, ki so Ministrstvo za pravosodje - predlagatelja novega Zakona o kazenskem postopku in Zakona o preprečevanju nasilja v družini - pripeljali do tega, da je pripravil spremembo zakonodaje na tem področju; navaja tudi, v kolikšnem obsegu se je zakonodaja spremenila. Novi Zakon o kazenskem postopku in Zakon o preprečevanju nasilja v družini sta bila potrebna zaradi uskladitve prava z našo ustavno ureditvijo, drugo zakonodajo, mednarodnimi dokumenti in obveznostmi naše države do mednarodne skupnosti. Novo sprejeta kazenska zakonodaja, to sta Zakon o kazenskem postopku in Kazenski zakonik, sta zahtevala uskladitev materialnih in procesnih institutov prava s to zakonodajo. Avtor je poskušal predstaviti različnost v delovanju naših represivnih organov in tujih institucij v nekaterih drugih državah članicah EU. Predstavi delo policije in v nekaterih poglavjih terensko delo policistov, ki neposredno zaznajo elemente kaznivega dejanja ter se prvi soočijo z žrtvami ter osumljencem. Poskuša opisati delo med vladnimi in nevladnimi institucijami ter, po njegovi oceni, obveščanje in sodelovanje med njimi uvršča na prvo mesto dela pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj z elementi spolnega nasilja ter pomoč ljudem, ki se že znajdejo v krogu tega strokovne terapije potrebnega pojava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kazniva dejanja, policija, policijski postopek, spolno nasilje, družina
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1352; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
Policijski postopki z migranti - nevarnosti diskriminacije
Dejan Ravš, 2016

Opis: Policisti mnogihdržav se pri opravljanju svojega poklica pogosto srečujejo z migrantiin migracijami, ki so lahko regularne ali neregularne. Z njimi imajo postopke med opravljanjem kontrole cestnega ali drugega prometa, med nadzorom državne meje, med vzdrževanjem javnega reda in miru, med preiskovanjem kaznivih dejanjter ob drugih priložnostih, ki jih narava policijskega dela zahteva. V postopkih z migranti pa policisti lahko oziroma policisti smejo, glede na okoliščine, uporabljati tudi zakonsko predpisana pooblastila. Med uporabo pooblastil morajo paziti, da le teuporabljajo samo in izključno v skladu z zakonskimi določili, saj bi s prekoračitvijo le teh lahko posegli v človekove pravice in temeljne svoboščine. Zavedamo se, da so tudi policisti dovzetni na družbene vplive, zato se tudi policistom lahko zgodi, da zaradi svojih pogledov in prepričanj, ki so se jim izoblikovali tekom njihovega življenja, podležejo skušnjavam in med opravljanjem svojega poklica naredijo napake. V kolikor gre za manjše napake, ki se jih nekako da odpraviti ali popraviti, to niti ni takšna težava, v kolikor pa so te napake takšne narave, da so zaradi njih kršenečlovekove pravice in temeljne svoboščine, pa za le te ni opravičila. Med takšne neoprostljive in nedopustne napakespada tudi diskriminacija.Prav temu problemu se bomo posvetili med raziskovanjem teme magistrske naloge,ki se nanaša na diskriminacijo policistov med njihovimi postopki z migranti.Pri tem se bomo osredotočili na vzroke, zakaj do takšnih postopkov prihaja in na kakšen način lahko policistidiskriminacijo protimigrantom izkazujejo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: migranti, policija, diskriminacija, ilegalni prestopi, državne meje, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1294; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

5.
Odvzem prostosti in omejitev gibanja v policijskih postopkih
Srečko Šteiner, 2016

Opis: V disertaciji smo raziskovali policijska pooblastila, s katerimi policisti osebam v policijskem postopku posežejo v osebno svobodo in svobodo gibanja in njihovo normativno urejenost skozi prizmo spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Proučevanje primarnega in sekundarnega posega v osebno svobodo in svobodo gibanja nas je zanimalo tako s teoretičnega kot praktičnega vidika. Odvzem prostosti ni zgolj administrativna kategorija v predkazenskem postopku ali postopku o prekršku, ampak je najstrožji poseg v osebno svobodo posameznika, ki ga policija sme izvršiti samo takrat, ko je to neizogibno potrebno (ultima ratio), da prime in pridrži osumljenca kaznivega dejanja ter v določenih primerih storilca hujšega prekrška. Odločitev o odvzemu prostosti je v obeh primerih sestavni del postopka, v katerem je policija predhodno zbrala dovolj razlogov za sum, da je oseba storila kaznivo dejanje ali prekršek in mu omeji svobodo gibanja zato, da lahko dokonča zbiranje potrebnih obvestil in dokazov ter ga izroči sodišču. Pri omejitvi svobode gibanja gre za trenutek, ko se soočita osumljeni posameznik in državni aparat prisile. Da država ne bi zlorabila svoje premoči, mora za to poskrbeti pravo. Odvzem prostosti je globok poseg v zasebnost prizadete osebe. Država ga zaradi tega ne sme izvajati brez utemeljenih razlogov. Namen raziskave v disertaciji je proučitev omejitev osebnostnih pravic, konkretno omejitev osebne svobode in svobode gibanja v policijskih postopkih, zavarovanih tako z Ustavo Republike Slovenije kot z mednarodnimi dokumenti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, svoboda gibanja, osebna svoboda, policija, pooblastila, policijski postopki, odvzem prostosti, privedba, pridržanje, zadržanje, nadzor, disertacije
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1573; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

6.
Policijski postopki ugotavljanja identitete trupel
Jože Tertinek, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, postopki, Interpol, množične nesreče, človekove pravice
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1820; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

7.
8.
Čini policistov in oznake na policijskih uniformah med letoma 1945 in 2012
Janez Gregorič, 2015

Opis: Skozi zgodovino se, tako v totalitarnih sistemih kakor tudi v demokratičnih družbah, izvajajo različni načini varovanja državne ureditve ter izvajanja veljavne zakonodaje. Te naloge opravljajo različne službe. Glede na družbenopolitično ureditev pa so te službe različno organizirane, posledično pa se razlikujejo tudi v pristojnostih, ki jih imajo. Na ozemlju Republike Slovenije se je med letoma 1945 in 2012 družbenopolitični sistem večkrat spremenil. Glede na obliko državne ureditve med letoma 1945 in 2012 se je organiziranost, struktura ter pristojnost milice ter kasneje policije zelo spreminjala. Na podlagi sprejete zakonodaje, ki je bila osnova za delovanje organov za notranje zadeve, so se določale naloge milice in kasneje policije, definirala se je obleka milice in policije ter druga, za delovanje milice in policije pomembna področja. Skozi leta so se spreminjala tako zunanja podoba milice, pooblastila, izobrazba, sistem izobraževanja kot tudi čini, položajne oznake, označbe nazivov in funkcij. Milica je skozi leta prešla iz vojaške v nevojaško organizirano strukturo, v civilno državno varnostno službo, ki ne varuje zgolj državne ureditve, temveč veliko pozornost posveča varovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin. S sprejemanjem zakonov, uredb in pravilnikov so se skozi leta spreminjala tako obleka kot tudi čini, položajne oznake, označbe nazivov in funkcij. Spremembe oznak so bile v sedemdesetih in osemdesetih letih zelo pogoste. Osnova za spremembo činov, položajnih oznak, označb nazivov in funkcij je bila najprej v spremembi državne ureditve oziroma družbenopolitičnega sistema. Poleg činov, položajnih oznak, označb nazivov in funkcij pa so se z uredbami določali tudi ostali znaki in simboli, ki so se spreminjali skozi vse obdobje med letoma 1945 in 2012. Razni simboli specialnosti so se nahajali najprej v romboidih na ovratnikih uniforme, kasneje, v času po osamosvojitvi, pa v obliki obeskov na srajcah oziroma jopičih in površnikih, ki so se nosili v višini prsi. Sčasoma so se določene službe ukinile, preimenovale ali drugače reorganizirale, označevanje z raznimi simboli pa se je spreminjalo tudi na podlagi praktičnosti ter funkcionalnosti uniforme. Zaradi slabega stanja na področju splošne in strokovne izobrazbe miličnikov v letih po koncu narodnoosvobodilne vojne ter posledično dajanjem dokaj velikih pooblastil pripadnikom ljudske milice, so med državljani vladali mešani občutki tako glede varnosti kot tudi zaupanja v ljudsko milico. Z višanjem in izboljševanjem stanja glede stopnje izobrazbe se je spreminjala tudi zavest miličnikov ter posledično večalo zaupanje v organe pregona. Sistem izobraževanja je sledil napredku in potrebam. Tako se je iz nekajmesečnih tečajev, ki so se izvajali ob formiranju ljudske milice, program spreminjal in skozi leta prerasel v enoletno izobraževanje, ki se je v nadaljevanju podaljšalo v dvoletno, triletno in na koncu štiriletno. Še v obdobju milice so bili ustanovljeni višješolski in visokošolski programi za vodstvene delavce. Skozi čas se je izobrazbena struktura spremenila, kar se je odražalo tudi v segmentu spremembe zasedbe delovnih mest. V letih po osamosvojitveni vojni se je izobrazbena struktura začela močno spreminjati in je dosegla zelo visok nivo ob koncu, v magistrski nalogi obravnavanega obdobja. Uveden je bil karierni sistem, ki je bistveno izboljšal stanje na področju kadrovanja in zasedbe delovnih mest. Še vedno pa sistem ni popoln in pravičen v vseh segmentih. Skozi vse obdobje je zakonodajno telo sprejemalo predpise, ki so nekaterim posameznikom dajali določene privilegije in posledično ostale potiskali v ozadje ali jih ne obravnavali enakovredno. Tudi članstvo v komunistični partiji je igralo zelo pomembno vlogo pri nominiranju posameznika na določeno delovno mesto oziroma funkcijo. Po letu 1980 se je to spremenilo in so tudi na vodilna delovna mesta lahko prihajali posamezniki, ki niso bili člani ZKJ. V magistrski nalogi je predstavljen celoten razvoj, tako zakonodaje kot tudi činov, oznak položajev in funkcij ter položajnih oznak, tako na območju Jugoslavije kot tudi po letu 1991 na Hrvaškem in tudi v Sloveniji. Bistveni vsebovani del zakonodaje pa so bili pogoji za napredovanje iz enega čina oziroma funkcije ali naziva v višjega. Skozi pregled literature in proučevanje izvedenih raziskav sem ugotavljal ugled poklica miličnika in kasneje policista ter ga skozi obravnavano obdobje primerjal s sosednjimi državami oziroma državami nekdanjega vzhodnega bloka ter državami razvite zahodne Evrope. Trenutno stanje zavesti policistov s področja dojemanja tega poklica, v smislu statusa posameznika, sem ugotavljal skozi izvedeno raziskavo, ki sem jo izvedel na Policijski upravi Kranj. Poleg tega sem v raziskavi ugotavljal, kako izobrazba, uspešnost in usposobljenost vplivajo na napredovanje v nazive. Rezultati raziskave odražajo dejansko stanje v Policiji danes. Tako posamezniki kot tudi vodstvo Policije, predvsem pa najvišji državni organi, bi se morali zavedati vsak svoje odgovornosti. S pogovori in skupnim ter usklajenim delovanjem bi vsi skupaj morali delovati v smislu višjega nivoja zagotavljanja varnosti državljanov, kar bi konzultiralo na vseh področjih in sferah življenja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: milica, policija, izobraževanje, čini, uniforma, napredovanje
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1718; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

9.
Vloga Policijske postaje Slovenske Konjice pri zagotavljanju prometne varnosti osnovnošolskih otrok
Gabrijela Horvat, 2015

Opis: Policija in vzgojno-izobraževalni zavodi že od nekdaj sodelujejo, sploh takrat, ko otrok prvič prestopi šolski prag. Modernizacija in napredek tehnologije dopuščajo, da otroci redkeje hodijo v šolo peš in se vse pogosteje v šolo vozijo z različnimi prevoznimi sredstvi. V šolo jih vozijo starši ali skrbniki, organiziran avtobusni prevoz ali se v šolo pripeljejo kar sami s kolesom, rolerji, rolko … Zagotavljanje varnosti mlajših udeležencev v cestnem prometu je ena izmed najpomembnejših nalog policije. Skrb za tiste, ki prvič sedejo v šolske klopi in ne poznajo nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo na poti v šolo in v vsakdanjem življenju, je izjemno pomembna. Otroci, pešci in kolesarji so še vedno najšibkejši udeleženci v cestnem prometu, na katere je kultura obnašanja drugih udeleženih v cestnem prometu največkrat pozabljena. Otrok, mladostnik in najstnik so tri skupine ljudi, ki različno dojemajo pojem »prometna varnost.« Njihovo obnašanje v prometu je odvisno od vzgoje doma in v šoli, kakor tudi od osebnosti same, dokazovanja pred sošolci, kar pa kar pa lahko velikokrat privede do tragedije. Vzgoja v cestnem prometu poteka vse življenje. Udeleženi v cestnem prometu smo torej vsi kot pešci, kolesarji, vozniki motornih ali tovornih vozil. Otroci so v teh primerih najšibkejši in se prometu ne morejo izogniti, zato je pomembno, da se hitro v otroštvu naučijo pravil varne udeležbe v prometu, kar pa lahko dosežejo s pomočjo odraslih, ki jim nudijo potrebno znanje. Zakaj je avtorica izbrala temo »VLOGA POLICIJSKE POSTAJE SLOVENSKE KONJICE PRI ZAGOTAVLJANJU PROMETNE VARNOSTI OSNOVNOŠOLSKIH OTROK?« Razlog za raziskovanje te teme je, da je avtorica dela zaposlena na policijski postaji Slovenske Konjice, ki obsega območje občin Slovenske Konjice, Zreče in Vitanje. Na tem območju je pet osnovnih šol s šestimi podružničnimi šolami. Območje, ki ga pokrivajo policisti , je zelo razgibano, razgibana je tudi prometna infrastruktura, na otroke in ostale šolske udeležence pa vsakodnevno prežijo nevarnosti, saj so šole v bližini mestnih ulic in regionalnih cest. Vsako leto se policisti trudijo, da čim več sodelujejo s šolami na svojem območju, pri tem organizirajo več preventivnih akcij, v katere so vključeni policisti in vodje policijskih okolišev. Slednji preventivno sodelujejo s šolami skozi vse leto. V empiričnem delu je avtorica dela s pomočjo ankete, ki jo je razdelila med učitelje enajstih osnovnih šol, raziskovala sodelovanje med osnovnimi šolami, na katerih so bili učitelji zaposleni, in področno policijsko postajo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, osnovna šola, prometna varnost, prometna vzgoja, prometno okolje, policijska postaja
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1276; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (4,08 MB)

10.
Sodelovanje policije in vojaške policije pri preiskovanju kaznivih dejanj in odkrivanju storilcev
Damir Jukan, 2015

Opis: Dandanes si skoraj ne moremo predstavljati opravljanja nekega dela ali poklica brez sodelovanja. Slovar slovenskega knjižnega jezika (Slovar slovenskega knjižnega jezika, 1985) pojem »sodelovati« opredeljuje kot biti dejavno povezan zaradi skupne dejavnosti. Tako v policiji kot vojaški policiji je poleg zakonitega in strokovnega dela zelo pomembno sodelovanje. Do sodelovanja med policijama sicer ne pride samo po sebi, ampak mora biti to vnaprej dogovorjeno oziroma zakonsko ali podzakonsko opredeljeno. Zakonska ureditev sama po sebi še ne pomeni, da takšno sodelovanje v praksi tudi poteka oziroma da se učinkovito izvaja. Tako kot varnost v državi zagotavlja policija, v Slovenski vojski vojaška policija zagotavlja notranjo varnost v obrambni strukturi Republike Slovenije. Policija in vojaška policija imata na eni strani določena pooblastila, na drugi strani pa je med njima zakonsko deljena pristojnost glede tega, kdaj in kdo koga o čem obvešča in kdo obravnava določeno kaznivo dejanje. Policijska pooblastila so sicer lahko urejena samo z zakonom in ker takšna ureditev posega v pravice in svoboščine posameznikov, morajo biti ta določena in nedvoumna. Da ne bi prišlo do podvajanja dela in posledično dvojnega posega v pravice in svoboščine, je v smislu odkrivanja, preiskovanja in preprečevanja kaznivih dejanj ter odkrivanja storilcev nujno potrebno sodelovanje. Dejstvo je, da tovrstno sodelovanje pri preiskovanju kaznivih dejanj ne poteka vsakodnevno, vendar se je skozi skupne preiskave, izobraževanja in prakso okrepilo. Čim tesnejše bo, večja bo učinkovitost. Nekatere izmed glavnih nalog obeh policij so, da preprečujejo, preiskujejo in odkrivajo storilce kaznivih dejanj. Namen naloge je prikazati pomembnost in način sodelovanja med policijo in vojaško policijo pri preiskovanju in preprečevanju kaznivih dejanj ter odkrivanju storilcev teh dejanj, saj je z uspešnim sodelovanjem moč dosegati boljšo preiskanost kaznivih dejanj in hitrejše odkrivanje storilcev. V nalogi je kot primerjava zajeto tudi tovrstno sodelovanje v Republiki Hrvaški.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sodelovanje, policija, vojaška policija, pooblastila
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1270; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh