Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Diplomsko delo obravnava pravice posameznika pred državnimi organi Republike Slovenije, ki predstavljajo temelj delovanja pravne države. Zaradi neenakomernega razmerja moči med posameznikom in oblastjo je ključnega pomena, da so vzpostavljena učinkovita pravna jamstva, ki varujejo človekove pravice in zagotavljajo zakonitost postopkov. Naloga temelji na analizi ustavnih določb, zakonodaje ter primerov iz prakse. Med najpomembnejšimi pravicami so pravica do zakonitega postopka, ki zahteva, da organi odločajo na podlagi vnaprej določenih pravil, ter pravica do izjave, ki posamezniku omogoča aktivno sodelovanje v postopku. Pomembno vlogo ima tudi pravica do pravnega sredstva, saj omogoča izpodbijanje odločitev in s tem nadzor nad delovanjem oblasti. Pravica do pravne pomoči zagotavlja enak dostop do pravnega varstva, ne glede na socialni položaj posameznika. Zaključno delo poudarja tudi pravico do informiranosti, ki prispeva k transparentnosti delovanja oblasti, ter pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov, ki varuje osebno integriteto posameznika. Pravica do sodnega varstva in do nepristranskega postopka zagotavljata, da o pravicah posameznika odloča neodvisno sodišče v poštenem postopku. Poseben poudarek je namenjen pravicam v kazenskih postopkih, kot so domneva nedolžnosti, pravica do molka in pravica do sojenja v razumnem roku. Te pravice preprečujejo zlorabe oblasti ter zagotavljajo pravičnost postopkov.
Keywords: pravice, subjekti, državni organi, Republika Slovenija, Ustava, pravo
Published in ReVIS: 23.04.2026; Views: 317; Downloads: 7
Full text (695,08 KB)

Abstract: Magistrsko delo obravnava načelo zakonitosti v kazenskem pravu, ki ima pomembno vlogo pri zagotavljanju pravne varnosti ter posameznika varuje pred arbitrarno in samovoljno državno oblastjo. Gre za načelo, po katerem sme biti posameznik kaznovan le za dejanje, ki je bilo kot kaznivo določeno z zakonom že pred njegovo izvršitvijo, določba zakona pa mora biti jasna, natančna in vsakomur dostopna. V magistrskem delu je obravnavan zgodovinski razvoj načela zakonitosti. Posebna pozornost pa je v delu namenjena elementom kaznivega dejanja ter štirim ključnim elementom tega načela in ta so: načelo določenosti (nullum crimen sine lege certa), načelo zapisanosti (nullum crimen sine lege scripta), prepoved retroaktivnosti (nullum crimen sine lege praevia) in prepoved analogije (nullum crimen sine lege stricta). Poseben poudarek je namenjen analizi dveh nasprotujočih si konceptov razlage kazenskopravnih norm – konceptu maksimalne določenosti in konceptu supremacije teleološke interpretacije. V nadaljevanju naloga obravnava razmerje med časovno veljavnostjo kazenskega zakona in načelom zakonitosti ter ugotavlja povezavo tega načela in določbo 7. člena kazenskega zakonika. Med drugim je v delu obravnavana tudi povezava načela zakonitosti z drugimi določbami, in sicer z določbo 28. člena Ustave Republike Slovenije in 7. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic. V magistrskem delu so uporabljeni primeri iz sodne prakse z namenom podkrepitve teoretičnih dognanj. Namen magistrskega dela je s pomočjo strokovne literature in pravnih predpisov ugotoviti, kakšen je pomen načela zakonitosti v kazenskem pravu. Kot vodilo skozi celotno magistrsko delo pa predstavljajo v uvodu zastavljene hipoteze, ki so v jedru podrobno obravnavane, v samem zaključku pa bodo potrjene ali zavrnjene.
Keywords: načelo zakonitosti, kazensko pravo, retroaktivnost, določenost, prepoved analogije, zapisanost, teleološka razlaga, jezikovna razlaga
Published in ReVIS: 27.03.2026; Views: 435; Downloads: 16
Full text (951,36 KB)

Abstract: Pogojni odpust iz zapora je eden od ključnih instrumentov kazenskopravne politike, ki obsojencem omogoča predčasno izpustitev ob izpolnjenih pogojih, kot sta dokazana rehabilitacija in pripravljenost na vključitev v družbo. Magistrsko delo se osredotoča na analizo pogojev, postopkov in dejavnikov, ki vplivajo na odločanje o pogojnem odpustu v slovenskem kazenskem sistemu. V prvem delu magistrskega dela je predstavljena empirična analiza slovenskega sistema pogojnega odpusta, ki vključuje pregled zakonodaje, prakse in odločitev pristojnih organov. Magistrsko delo tudi izpostavi izzive, ki jih prinaša ta institut, vključno z morebitnimi zlorabami sistema, tveganji za ponovni prestopek in etičnimi dilemami, ki nastanejo pri odločanju o predčasnem izpustu. Namen in cilj je podati analizo področja in uporabe pogojnega instituta. Z zgodovinsko metodo je opisan razvoj instituta pogojnega odpusta. Obravnavana tematika se prouči z uporabo deskriptivne metode in pregleda relevantnih pravnih virov, literature, strokovnih člankov, prispevkov, internetnih virov in sodbe. Z aksiološko metodo so pravne določbe ocenjene z vidika ocenjevanja, kritiziranja in vrednotenja. Induktivno deduktivna metoda omogoči sklepne ugotovitve o smiselnosti pravne ureditve in primernosti odločitve Vrhovnega sodišča. Uporabljena je tudi metoda analize, s katero so analizirani posamezni pravni predpisi in relevantna sodna praksa. Za integracijo bistvenih ugotovitev raziskanega je uporabljena sintetična metoda. V magistrskem delu je bistveno odgovoriti na vprašanje, ali je zakonska ureditev instituta pogojnega odpusta primerna in ali bi lahko z uporabo tega instituta reševali problematiko prezasedenosti zaporov. Poleg tega je analizirano, kakšne posledice je imela sodba Vrhovnega sodišča za dosedanje delo Komisije za pogojne odpuste. Institut pogojnega odpusta je v okviru magistrskega dela natančno analiziran in izpostavljene so njegove šibke točke, pri katerih bo v prihodnje potreben napredek.
Keywords: pogojni odpust, kazensko pravo, obsojenci, Komisija za pogojni odpust, prezasedenost zaporov
Published in ReVIS: 27.03.2026; Views: 284; Downloads: 9
Full text (2,78 MB)

Abstract: Članek obravnava ustavnopravne in etične dileme slo-venske ureditve postopkov oploditve z biomedicinsko po-močjo po odločbi Ustavnega sodišča RS iz leta 2024, ki je omogočila dostop do oBMP samskim in istospolnim žen-skam. Avtor opozarja, da je bila z odpravo diskriminacije žensk ustvarjena nova oblika neenakosti – izključitev mo-ških iz možnosti biološkega starševstva zaradi absolutne prepovedi nadomestnega materinstva. takšna ureditev po vsebini pomeni spolno diskriminacijo in krnitev pravice do družinskega življenja ter svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Poseben poudarek je namenjen tudi pravicam otrok, rojenih s pomočjo oBMP, predvsem pravici do poznava-nja izvora in pravni varnosti glede starševstva. Na podlagi primerjalnopravne analize članek predlaga uvedbo strogoreguliranega altruističnega nadomestnega materinstva kot možne poti do uravnotežene ureditve, ki bi hkrati varovala dostojanstvo žensk, omogočila enakost spolov in zagotovi-la otrokove pravice.
Keywords: oploditev z biomedicinsko pomočjo, enakost spolov, pravice otrok, nadomestno materinstvo, ustavno pravo, diskriminacija moških
Published in ReVIS: 19.02.2026; Views: 447; Downloads: 3
Full text (151,37 KB)

Abstract: Magistrsko delo z naslovom O (ne)skladnosti določb 323. in 324. člena KZ-1 obravnava kazenskopravni položaj kaznivih dejanj nevarne vožnje v cestnem prometu in povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, kot ju določa slovenska kazenska zakonodaja. V praktičnem delu je analiza dopolnjena s primerjalno-pravnim pregledom nemške in hrvaške ureditve ter sodne prakse drugostopenjskih in tretjestopenjskih sodišč. Primerjalna analiza pokaže, da sta kazenskopravna konstrukcija in sodna interpretacija prometnih kaznivih dejanj v Nemčiji in na Hrvaškem pogosto doslednejši in normativno jasneje opredeljeni. Nemška sodna praksa, ki temelji na bogati večletni precedenčni tradiciji, omogoča bolj enotno odločanje ter jasno razmejitev stopenj nevarnosti in oblik krivde. Hrvaška ureditev je slovenski sicer bližja, a tudi tam se pojavljajo težave s konsistentnostjo sodnih odločitev. V slovenskem prostoru pa se kaže izrazita neenotnost uporabe temeljnih kazenskopravnih pojmov, saj sodišča pri presoji pogosto uporabljajo različna merila, kar vodi v razdrobljeno in nepredvidljivo sodno prakso. Empirični del zajema analizo odločb drugostopenjskih in tretjestopenjskih slovenskih, hrvaških in nemških sodišč. Poleg tega so izvedeni anonimni poglobljeni intervjuji s sodniki in tožilcem, ki obravnavajo izzive pri dokazovanju in interpretaciji ključnih elementov kaznivih dejanj v praksi. Primerjalna analiza razkriva pomembne razlike v razumevanju in uporabi ključnih kazenskopravnih pojmov. Sodna praksa v Nemčiji je bolj ustaljena in dosledna, kar omogoča bolj predvidljivo in enotno odločanje. Sodna praksa v Sloveniji in na Hrvaškem potrebuje večjo transparentnost odločb in enoten standard za dokazovanje. Magistrsko delo potrjuje, da obstajajo pomembne razlike v razumevanju in uporabi kazenskopravnih institutov, kar vpliva na pravno varnost. Poudarjajo potrebo po poenotenju pravne prakse ter bolj jasni zakonodajni in teoretični opredelitvi pojmov, ki so ključni za kazenskopravno presojo ravnanj v cestnem prometu.
Keywords: kazensko pravo, varnost cestnega prometa, zakonodaja, teorija, sodna praksa
Published in ReVIS: 02.02.2026; Views: 553; Downloads: 20
Full text (1,40 MB)