1. |
2. Problemi jus cogens v mednarodnem pravuMaruša Kranjc, 2016 Opis: Koncept imperativnih občih norm mednarodnega prava ali tako imenovani jus cogens je kljub dolgoletnim razpravam še vedno aktualna problematika mednarodne pravne doktrine. Obstoj norm, ki so izven dispozitivne volje posameznih držav, izražene v formalnih virih mednarodnega prava, je bistvo problematike jus cogens. Dunajska konvencija o pravu mednarodnih pogodb je poglavitni institut, ki je uvedel omenjeni koncept v pozitivnopravno mednarodno okolje, vendar pa ni dosegel svojega namena, saj ostajajo odprta vprašanja glede narave koncepta, njegove vsebine ter učinkovanja. Komisija za mednarodno pravo je organ OZN, ustvarjen za pravno kodifikacijo in progresivni razvoj mednarodnega prava. Del mednarodne pravne doktrine trdi, da je s svojim delom uvedla jus cogens v pozitivno mednarodno pravo in da njen Osnutek konvencije o pravu mednarodnih pogodb predstavlja progresivni razvoj mednarodnega prava. Določitev same vsebine koncepta jus cogens se zaradi nepopolnosti tako prepušča praksi držav in mednarodni judikaturi, predvsem Meddržavnega sodišča v Haagu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, jus cogens, konvencija o pravu mednarodnih pogodb, OZN, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 1540; Prenosov: 99
 Celotno besedilo (1,25 MB) |
3. Državljanska vojna v luči mednarodnega pravaLara Kaiser, 2016 Opis: Osrednja ideja magistrskega dela je predstaviti in opredeliti se do še vedno trajajoče državljanske vojne v Siriji, ugotoviti razloge, zaradi katerih je do slednje prišlo, opredeliti se do vseh, v konflikt vpletenih akterjev, tako notranjih kot zunanjih, ter slednje povezati z mednarodnim pravom, katero predstavlja osnovo za mednarodne intervencije na tujih ozemljih suverenih držav s strani mednarodne skupnosti. Sledeče delo se tako začenja z opredelitvijo pojma države in njenih temeljnih pojmov, nadaljuje s področjem vojne in državljanske vojne, opisuje mednarodno pravo in spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter preide na revolucionarnost arabske pomladi, katere sprožitev v začetku leta 2010 je igrala ključno vlogo pri nastanku dogodkov v Siriji. Delo prav tako predstavlja Sirijo in njeno zgodovino, demografijo, etnično in versko heterogenost ter vladajoči politični režim od njene osamosvojitve dalje. Magistrsko delo podaja kritičen pogled na odnos in reakcije mednarodne skupnosti, njeno impotenco in indiferenco pri dolgotrajnem iskanju rešitve kot tudi neuspele poskuse posredovanja iz razloga končanja državljanske vojne v Siriji, ki je povzročila največjo humanitarno krizo moderne zgodovine.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: državljanska vojna, arabska pomlad, človekove pravice in temeljne svoboščine, mednarodno pravo, Sirija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 1748; Prenosov: 80
Celotno besedilo (937,84 KB) |
4. Davčna izvršba na nepremično premoženjeMiroslav Plesničar, 2016 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: davki, davčni zavezanci, davčna politika, davčna načela, pravo, pravna pravila, davčni postopki, davčne službe, izvršbe, sodna praksa, načelo sorazmernosti, izvršilni postopki, nepremičnine, disertacije
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1701; Prenosov: 101
Celotno besedilo (2,61 MB) |
5. Pravni vidiki Schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško s poudarkom na (dnevni) delovni migracijiStanislav Sobočan, 2016 Opis: Uspešnost integracij, mobilnost delavcev in migracije so le del učinkov, ki jih je prinesla Evropska unija. Nadnacionalna institucija, ki dopolnjuje državljanstvo posamezne nacionalne države in v kateri se odraža primarna narava prava Evropske unije, pomeni napredek v pojmovanju poenotene Evrope, hkrati pa ugotavljamo, da svoboda gibanja in mobilnost delavcev zmanjšujeta socialne pritiske v najrevnejši delih Unije tudi za tiste, ki ostajajo doma. S prostim pretokom delovne sile ustvarjamo možnosti za jasnejše in učinkovitejše gospodarske politike Unije, poleg tega pa mobilnost delovne sile pozitivno vpliva na gospodarski razvoj v določenih območjih, vendar je potrebno izpostaviti ugotovitev, da imigracije v določena območja ne prinašajo samo pozitivnih stvari. Kot manj sprejemljivo se ugotavlja dejstvo, da so ponavadi imigranti podvrženi asimilacijskim tokovom, možnemu zavračanju lokalnega prebivalstva, zmanjša se lahko tudi dinamičnost kapitala in gospodarstva v emigracijskih območjih. Kot ustrezen protiukrep tem ugotovitvam se postavljata pravilno oblikovanje in razvoj učinkovite regionalne politike, ki bi poskrbela za razvoj delovnih mest v gospodarsko manj razvitih delih Evropske unije. Ko govorimo o praktični in operativni uporabi pravnih norm Shengenske konvencije, lahko ugotovimo, da postavlja politika prebivalce tretjih držav v manj privilegiran položaj, kar pomeni, da so podvrženi ostrejši in doslednejši kontroli ob vstopu v schengensko območje in da so v primeru kontrole v notranjosti tudi podvrženi neprijetnim posledicam. V tem primeru se ugotavlja, da so ob formalni kontroli (tudi v primeru, da niso kazensko odgovorni oz. niso povzročili nobenih dogodkov ali prestopkov, ki bi podlegali kakršni koli obliki prijave) njihovi podatki zabeleženi v informacijski sistem EU (SIS), ki je enoten in daje možnost vpogleda vsem organom na področju varnosti v EU. Seznami pa so lahko tudi pozitivni, ko gre npr. za pregon osumljencev oz. storilcev kaznivih dejanj. Ugotavljamo, da predstavlja shengenska meja dejansko ugodnost za prebivalce znotraj zunanjih meja območja; za državljane EU, ki še niso v schengenskem območju, pa pomeni le manjšo oviro zaradi kontrole dokumentov. Za vse državljane tretjih držav (kar je Sloveniji najbližja Hrvaška) pa lahko pomeni resno oviro ob vstopu, pridobivanju vizuma, delovnega dovoljenja ali dovoljenja za bivanje. Operativna uporaba pravnih norm sicer zaenkrat ugotavlja, da praksa zavračanja v tem obdobju ni pravilo, vendar se število dogodkov, ki vplivajo na zavrnitev vstopajočih in vrnitev tistih, ki bivajo v Sloveniji ilegalno, ob dosledni uporabi pravnih norm skokovito povečuje, kar dokazujemo v nadaljevanju dela. V času nastajanja dela je Republika Hrvaška postala članica EU, vendar še vedno ostaja zunaj schengenskega območja, kar pomeni določena razlikovanja do članic EU znotraj navedenega območja. Prebivalci Republike Hrvaške več niso državljani tretjih držav, ampak državljani EU, ki morajo prehajati schengensko mejo. Vse relacije, ki se pojavljajo na področju dnevnih delovnih migracij zaradi pravnih ovir, vplivov in zahtev, se urejajo na ravni skupnega schengenskega zakonika, na podlagi zakonov, uredb in sklepov, ki jih sprejemata Svet EU in Evropski parlament in so del zakonikov posameznih držav članic kot del skupne pravne podlage.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: schengenska meja, schengensko območje, schengensko pravo, Slovenija, Hrvaška, države članice EU, dnevni delovni migranti, zakon o tujcih, delovna dovoljenja, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1709; Prenosov: 77
Celotno besedilo (1,62 MB) |
6. Prekrškovni postopek policije zoper tuje fizične in pravne osebeRobert Brglez, 2015 Opis: V diplomski nalogi bom preučil in predstavil dejansko problematiko neenakega prekrškovnega postopka med državljani Slovenije in tujci v postopkih cestnoprometnih prekrškov. Predstavil bom zgodovinski oris nastanka prekrškovnega prava v treh različnih obdobjih ter dal posebni poudarek tretjemu, zadnjemu in trenutno aktualnemu obdobju. V svoji več kot dvajsetletni karieri policista prometnika sem bil pri delu na področju cestnoprometnih prekrškov deležen vseh dosedanjih sprememb prekrškovnega prava po letu 1992. V diplomskem delu bom predstavil kazenski vidik obravnavanja cestnoprometnih prekrškov in njihovo obravnavanje v prekrškovnem postopku kot delu kazenske zakonodaje. Predstavil bom prekrškovni postopek v pristojnosti policije in pri tem poudaril ključno razliko v postopkovnem delu obravnavanja državljanov Republike Slovenije, oziroma oseb s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ter tujci. V delu bom poglobljeno opisal specifičen prekrškovni postopek policije zoper fizične, odgovorne in pravne osebe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prekrškovno pravo, kazensko pravo, hitri postopek
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1417; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,14 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. Pravica istospolno usmerjenih oseb do družinskega življenjaSrečko Artenjak, 2015 Opis: Družbena realnost se v zadnjem času spreminja hitreje kot ji pravo lahko sledi. Spreminjajo se družinske oblike, način življenja, pogledi na drugačnost, medtem ko pa so bili univerzalni pravni akti, ki ščitijo človekove pravice in temeljne svoboščine, sprejeti v začetku druge polovice prejšnjega stoletja. Vendar pravo je živo in določbe teh pravnih aktov si lahko generacije razlagajo primerno času, v katerem živijo. V skladu z razvojem spreminjanja družbe se je temu primerno razvijalo tudi gibanje za odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih oseb. Aktivizem za odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih je zaznan že pred letom 1879, aprila leta 1984 pa se tudi v Sloveniji prične organizirano gejevsko in lezbično gibanje. In če je bila v Sloveniji istospolna usmerjenost kriminalizirana vse do leta 1977, je v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih postala tema medicinskega problema ter končno v devetdesetih spoznanje, da istospolnost ni duševna motnja. Pravica do družinskega življenja in prepoved diskriminacije spadata med temeljne pravice vsake demokratične in pravne države. Med oblike družinskih skupnosti pa ne spada več le nuklearna oziroma jedrna družina, ampak se le te razlikujejo od družine do družine. Za družino ni več pomembna sestava in spolna usmerjenost staršev, ampak vsebina, torej odnosi v njej, kar dokazujejo tudi različne raziskave, ki se ukvarjajo z življenjem otrok v istospolnih družinah. Slednje pa potrjujejo tudi sodbe ESČP in drugih sodišč.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, družinsko pravo, istospolna partnerska skupnost, pravica do družinskega življenja, posvojitev, diskriminacija, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 1942; Prenosov: 92
Celotno besedilo (773,82 KB) |
