Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 371
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravo varstva potrošnikov pri spletnem nakupovanju : magistrsko delo
Mihael Žgajnar, 2025, magistrsko delo

Opis: Spletno nakupovanje je prineslo številne koristi, a hkrati tudi kompleksne izzive v zvezi z varstvom potrošnikov. Spletni nakupi so v svojem bistvu pogodbe, sklenjene na daljavo, ki jih ureja že klasično pravo varstva potrošnikov. Z razvojem novih načinov in oblik spletnega nakupovanja pa se je tudi samo spletno nakupovanje razvilo do te mere, da zahteva dodatno, posebno obravnavo, obenem pa tudi širšo navezavo na pravna področja, ki sicer niso tako značilno vpeta v pravo varstva potrošnikov, a postajajo bistvenega pomena za potrošnike v digitalnem svetu, to je predvsem varstvo osebnih podatkov. Namen raziskave je analizirati, kako se klasična načela varstva potrošnikov prenašajo na nakupovanje v digitalnem okolju ter kakšni so izzivi in priložnosti za izboljšanje varstva potrošnikov v tem kontekstu. Skozi teoretično analizo in empirične primere delo prispeva k boljšemu razumevanju tega kompleksnega problema – od tradicionalnega teoretičnega okvira prava varstva potrošnikov v Sloveniji in Evropski uniji do posameznih vidikov tveganja za potrošnika na področju spletnega nakupovanja. Magistrsko delo izpostavlja pravico do odstopa od pogodbe, uveljavljanje stvarnih napak, garancijo ter stroške, ki v teh primerih lahko bremenijo potrošnika, reševanje sporov, informiranost potrošnikov in nepoštene poslovne prakse. Obravnava tudi varstvo potrošnikovih osebnih podatkov in nevarnosti spletnih transakcij. Nazadnje razišče najnovejše razvojne trende na področju spletnega nakupovanja in tehnologije, ki bi utegnile v bližnji prihodnosti pomembneje vplivati na digitalno okolje, predvsem razvoj umetne inteligence in interneta stvari, pri čemer se izkaže, da je Evropska unija gonilna sila pri razvoju novega prava varstva potrošnikov v Evropi. Delo na razumljiv način ponudi oris potrošniškega prava v digitalnem svetu kot posebni sferi, ki se je oblikovala znotraj tradicionalnega potrošniškega prava. S tem spodbuja nadaljnjo strokovno razpravo in zavedanje, da bomo morali pri razvijanju novih rešitev začeti izhajati primarno iz digitalnega sveta in ne zgolj iskati analognih rešitev, ki že delujejo v fizičnem svetu. Prav tako tudi laični javnosti ponudi celovit pregled tematike in nek
Ključne besede: spletno nakupovanje, potrošniško pravo, digitalni svet, umetna inteligenca, internet stvari, osebni podatki, nepoštena poslovna praksa, reševanje sporov
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 86; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

2.
The conundrum of the Piran Bay : Slovenia v. Croatia - the case of maritime delimitation
Matej Avbelj, Jernej Letnar Černič, 2007, izvirni znanstveni članek

Opis: Drawing borders between countries has historically been a very demanding task, often underpinned by deeply-rooted emotions that suppress the argumentative dialogue and reasoning and in too many cases has led to long-term general deterioration of relationships which may devolve into war. As the title suggests, the focal point of this paper will be a legal assessment or a legal prediction of the outcome of the maritime border delimitation dispute between Slovenia and Croatia in the northernmost part of the Adriatic Sea, namely in the Piran Bay. The paper will be structured into four parts. In the first part the authors will present the factual context of the dispute, followed by a presentation of the legal arguments that both countries have laid on the table so far. In the third hermeneutical part, these legal arguments will be applied to the factual context assessed in light of valid international law and especially the existing jurisprudence on international juridical and non-juridical bodies, including the practice of other states in similar cases. In the last part the authors will predict the outcome of the case as if they were the arbitrators or the judges of a tribunal to whom the dispute between Slovenia and Croatia will most likely eventually be referred to.
Ključne besede: arbitraža, mednarodno pravo, morske meje, pomorsko pravo, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2025; Ogledov: 101; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (761,73 KB)

3.
Ustavni monizem in krčenje referendumskega odločanja - kritična analiza doktrine zlorabe referenduma
Matej Avbelj, 2005, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen tega prispevka je opozoriti na pravno-tehnične šibkosti argumentacije slovenskega ustavnega sodišča pri t. i. doktrini zlorabe referenduma. Očitno je ustavno sodišče v preveliki vnemi uresničiti svojo odločbo prekoračilo ustavne okvire sistema delitve oblasti in tako spodkopalo razmerja med ustavnimi akterji v sistemu zavor in ravnovesij. "Policy" analiza namreč pokaže, da se je tehtnica pri tem nagnila preveč v smer vsakokratne parlamentarne večine, ki sedaj lahko laže odstrani ovire na poti do uresničitve svojih političnih interesov. Slednje lahko na dolgi rok, in nekatera znamenja kažejo na to že sedaj, privede do ustavnega monizma, ki je nasprotje ustavnega pluralizma, v katerem raznoliki politični in drugi interesi tekmujejo med seboj po pravilih političnega diskurza, utemeljenega na priznavanju enakih diskusijskih možnosti in na pripravljenosti za sklepanje kompromisov, utemeljenih na načelih solidarnosti in ustavne strpnosti. Vloga instituta referenduma kot pravice veta, oz. zavore za ustvarjanje ravnovesja, je izjemnega pomena, zato ustavno sodišče odločanja o njegovem omejevanju ne bi smelo puščati v rokah političnega diskurza in tekmujočih političnih sil, ampak bi moralo zanj poskrbeti samo v skladu s pravili pravnega diskurza, ki jih narekuje obstoječi slovenski ustavni red.
Ključne besede: ustavno pravo, referendumi
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2025; Ogledov: 88; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (448,39 KB)

4.
Trajni in neusahljivi temelj slovenske državnosti?
Matej Avbelj, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Skorajda dvajset let po razpadu nekdanje skupne države se Slovenija in Hrvaška še vedno nista uspeli dogovoriti niti o natančnem poteku kopenske meje niti o njeni določitvi na morju.(Neuspelih) poskusov je bilo že kar nekaj. Zadnji v vrsti je arbitražni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o določitvi morske in kopenske meje med državama (v nadaljevanju arbitražni sporazum). Tega je slovenska Vlada uspela izpogajati v kontekstu hrvaškega približevanja EU, in sicer po utemeljeni blokadi pristopnih pogajanj, a v odsotnosti soglasja v slovenskem političnem prostoru kakor tudi v strokovnih krogih. Usoda arbitražnega sporazuma, ki ga je Hrvaška že ratificirala, je zato v Sloveniji negotova. 6. junija 2010 bomo o njem odločali državljani na naknadnem zakonodajnem referendumu. Toda arbitražni sporazum je že prestal vsaj eno od postavljenih ovir: oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije. Na predlog Vlade je moralo Ustavno sodišče izreči mnenje, ali je določba člena 3 a arbitražnega sporazuma, ki se glasi, da »Arbitražno sodišče določi potek meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na kopnem in morju,« v skladu z Ustavo. Da bi moglo razsoditi o tem vprašanju, je moralo najprej opredeliti t. i. merili ustavnosodne presoje. Tako je odločilo, da se bo postavljeno vprašanje presojalo glede na skladnost s 4. členom Ustave, v skladu s katerim je Slovenija ozemeljsko enotna in nedeljiva država, ter II. razdelkom Temeljne ustavne listine (v nadaljevanju TUL). Ta določa, da so »Državne meje Republike Slovenije […] mednarodno priznane državne meje dosedanje SFRJ z Republiko Avstrijo, z Republiko Italijo in Republiko Madžarsko v delu, v katerem te države mejijo na Republiko Slovenijo, ter meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvatsko v okviru dosedanje SFRJ«. Potem ko je Ustavno sodišče na opisan način opredelilo merili ustavnosodne presoje, je moralo pred samo izvedbo ustavne presoje razjasniti pravno naravo TUL. Kakšen akt je pravzaprav TUL in v kakšnem odnosu je z Ustavo, da lahko šteje kot upoštevno ustavnosodno merilo? Po mnenju Ustavnega sodišča je Slovenija prav s sprejemom TUL z notranjepravnega vidika postala samostojna in neodvisna država: »TUL je bila sprejeta 25. 6. 1991 kot temeljni konstitutivni državnopravni akt Republike Slovenije [… z namenom] ustavnopravno konstituirati in mednarodnopravno deklarirati novo suvereno državo, ki bo enakopraven subjekt mednarodne skupnosti.« Poleg teh deklaratornih mednarodnopravnih učinkov pa je imela TUL tudi in predvsem notranje konstitutivne pravne učinke: »Ustavnopravni učinek II. razdelka TUL je bil v tem, da je opredelil državne meje in s tem določil ozemlje, na katerem je Republika Slovenija postala samostojna in neodvisna država. […] Določba II. razdelka TUL je tako konstitucionalizirala državne meje Republike Slovenije.« Na tej podlagi je Ustavno sodišče zaključilo, da je »TUL formalno veljaven ustavni akt ter je kot taka trajni in neusahljivi ustavnopravni temelj državnosti Republike Slovenije.« S temi besedami je Ustavno sodišče opredelilo vsebino TUL kot t. i. neodtujljivo epistemično bistvo (irreducible epistemic core) slovenskega ustavnopravnega reda. Tako se je pridružilo drugim nacionalnim ustavnim sodiščem, ki doktrino neodtujljivega epistemičnega bistva (v nadaljevanju doktrina) poznajo že dolgo in jo v zadnjem času razvijajo predvsem v svojem odnosu do Evropske unije. V nadaljevanju prispevka predstavljamo teoretična izhodišča doktrine in ponujamo kratek primerjalnopravni prikaz njene rabe. Vse to pa z enim temeljnim namenom: podati kritično oceno slovenske rabe te doktrine, tako na načelni ravni in še posebej v konkretnem primeru presoje arbitražnega sporazuma.
Ključne besede: epistemično bistvo, ustavno pravo, ustavno sodišče, arbitražni sporazumi
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2025; Ogledov: 102; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (887,12 KB)

5.
Pravo EU in nacionalna procesna avtonomija
Matej Avbelj, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor v prispevku analizira teoretični in praktični pomen načela nacionalne procesne avtonomije v pravu EU. Po uvodni opredelitvi samega pojma so predstavljeni razlogi za obstoj nacionalne procesne avtonomije in njene omejitve. Te so dveh vrst: zakonodajne in sodne. Predvsem sodne omejitve so zelo razvejane in večkrat tudi ne povsem koherentne in predvidljive. V prispevku se zato osredotoči nanje, tako da predstavi najnovejšo sodno prakso Sodišča Evropske unije na petih najbolj izpostavljenih področjih nacionalne procesne avtonomije. V zaključku so povzete temeljne ugotovitve in predlagane smeri razmisleka o normativnih izboljšavah dejanskega stanja.
Ključne besede: pravo EU, nacionalna procesna avtonomija, zakonodajne omejitve, sodne omejitve
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2025; Ogledov: 57; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (272,40 KB)

6.
Vloga notarja na področju dednega prava : magistrsko delo
Silva Božnar, 2025, magistrsko delo

Opis: Notariat je v slovenskem pravosodnem sistemu ponovno prisoten od leta 1994, kar pomeni, da predstavlja pretežno novo institucijo. V okviru magistrskega dela pa smo kljub temu uspeli dokazati, da je ta institucija učinkovito integrirana v pravni okvir, pri čemer je skozi leta mogoče zaznati pozitiven trend njenega poslovanja. Družba se nenehno sooča z različnimi spremembami – družbenimi, gospodarskimi in tehnološkimi, kar zahteva prilagodljivost institucij, zato ni presenetljivo, da tudi notariat potrebuje prilagajanje svojih funkcij in pristojnosti spremembam. Bistvo magistrskega dela je predstaviti vlogo notarja na področju dednega prava. Najprej je opisana funkcija notariata in notarskega poklica, nato pa se delo osredotoča na opredelitev notarjevih že obstoječih pristojnosti v okviru dednopravnega področja. Notar ima že danes precej širok spekter pristojnosti, ki se večinoma izvajajo v preventivnem smislu, torej v obliki predhodnega urejanja premoženjskih razmerij zapustnika. Notarju kot osebi javnega zaupanja pripada pristojnost, da v obliki notarskega zapisa sestavi pogodbe z dednopravnimi posledicami in oporoke, kar prispeva k večji pravni varnosti. Namen magistrskega dela je spodbuditi razmišljanje o možnosti širjenja pristojnosti notarjev, saj v večini držav notarji že imajo širšo vlogo na področju dednega prava, kjer veljajo za glavne akterje tudi v zapuščinskih postopkih. Analizirane so prednosti in slabosti takšne ureditve ter podrobneje proučene specifičnosti pravnih sistemov Avstrije, Hrvaške in Madžarske, kjer je takšen pristop uveljavljen že nekaj časa. Magistrsko delo združuje teoretične in praktične vidike, ki so podprti s statističnimi podatki in sodno prakso, s čimer ponuja celostno sliko obravnavane tematike.
Ključne besede: notariat, notarska listina, dedno pravo, pogodbe z dednopravnimi posledicami, oporoka, zapuščinski postopek, pristojnosti notarjev, preventivna funkcija, pravna varnost
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 381; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (825,49 KB)

7.
Dvig gladine morja zaradi podnebnih sprememb in mednarodno pravo : magistrsko delo
Maja Matičič, 2025, magistrsko delo

Opis: Dvig gladine morja, ki je sicer naravni pojav, se je zaradi vpliva podnebnih sprememb v zadnjih desetletjih močno pospešil. Ta proces predstavlja resno grožnjo predvsem nizko ležečim državam, ki jim grozi izguba kopnega, kar odpira vprašanja glede morskih meja, državnosti in človekovih pravic prebivalcev teh območij. Čeprav mnoge države šele začenjajo resno obravnavati posledice dvigovanja morske gladine, so tiste, ki so najbolj izpostavljene, že začele razvijati strategije za soočanje s tem izzivom, zlasti pacifiške otoške države in nizko ležeči obalni predeli. Obstajata dva osnovna pristopa k zaščiti pravic pred posledicami tega pojava. Prvi se osredotoča na fizične ukrepe, kot so gradnja umetnih otokov, morskih zidov in pregrad, a so takšni ukrepi finančno zelo zahtevni in kratkoročno učinkoviti. Drugi pristop temelji na uporabi mednarodnega prava za zaščito pravic ogroženih držav, bodisi z razvojem mednarodnega običajnega prava bodisi s sprejetjem novih pravnih aktov. Zamisel o oblikovanju novih pravil mednarodnega prava, ki bi reševalo težave, povezane z dvigom gladine morja, pridobiva vse več pozornosti. Pri tem bo ključna podpora in sodelovanje celotne mednarodne skupnosti, da se najdejo rešitve na glavna vprašanja, kot so, ali bodo morale države zaradi spremembe obalnih meja proti notranjosti države, preračunati in zamakniti tudi svoje meje teritorialnega morja in izključne ekonomske cone? Ali bodo države prenehale obstajati, če bo njihovo ozemlje v celoti pod vodo in posledično nenaseljivo? Kdo in kako bo pomagal ljudem, ki bodo razseljeni in oškodovani zaradi dviga gladine morja? To so le nekatera ključna vprašanja, ki se postavljajo ob soočanju z neizogibnimi posledicami dvigovanja morske gladine. Ker je problematika izjemno resna in napreduje hitro, je nujno, da se čim prej najdejo učinkovite in trajne rešitve.
Ključne besede: dvig gladine morja, podnebne spremembe, mednarodno pravo, morsko pravo, državnost, človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 294; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (9,33 MB)

8.
Formiranje iranskega šiitskega polmeseca – zloraba mehke moči Islamske Republike Iran? : doktorska disertacija
Nina Kos, 2025, doktorska disertacija

Opis: Islam temelji na konceptu družbene pravičnosti in enakosti, ki je bil tudi najbolj zaslužen za splošno priljubljenost in hitro širitev vere med prebivalstvom. Več kot štiri desetletja po strmoglavljenju monarhije in ustanovitvi Islamske republike Iran svet ni priča spodletelemu poskusu institucionalizacije šiitske islamske ideologije v Iranu, temveč spodletelemu poskusu osebne vizije ajatole Homeinija in režima, ki sistematično krši temeljne človekove pravice. Začetni del disertacije temelji na analizi zgodovine držav Bližnjega vzhoda, ki je ključna za razumevanje današnje politike držav v regiji in razmerja med državnimi centri moči. Iran, ki je vse od časa Islamske revolucije leta 1979 obljubljal svojim državljanom in širši šiitski skupnosti skupen boj proti socialnim in drugim krivicam ter krepitev skupne, šiitske identitete, je danes glavni krivec za razgradnjo državniškega sistema in vrednot. Osrednji del disertacije tako opredeljuje vlogo Islamske revolucije in njen vpliv na formacijo šiitskega polmeseca v regiji ter analitično obravnavo uporabe sredstev mehke moči IRI, ki ustvarjajo varnostno dilemo in povečujejo sektaške napetosti v regiji. V zaključnem delu s študijo in upoštevanjem mnenj analitikov ocenimo možnosti dolgoročnega obstoja Islamske republike Iran in geopolitične posledice vojne v Gazi na regijo Bližnjega vzhoda.
Ključne besede: Iranska islamska revolucija, islamsko pravo, Univerzalna deklaracija človekovih pravic, mehka moč, šiitski polmesec
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 458; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

9.
Razvoj ustavnosti v Republiki Albaniji : magistrsko delo
Adrian Maliqi, 2025, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Razvoj ustavnosti v Republiki Albaniji bo predstavilo ustave v tej državi od njenega nastanka, tj. leta 1912. V delu bo predstavljeno tudi bogato obče pravo, kjer bo poudarek na treh zakonikih, od katerih dva nosita ime po dveh albanskih herojih, in sicer Lekë Dukagjiniju in Gjergj Kastriotiju Skenderbegu. Sprva bo predstavljeno obče pravo, nato pa bo delo predstavilo ustave v obdobju od nastanka države in vse do konca druge svetovne vojne. Videli bomo, da je Albanija v tem času imela kar štiri ustave, pri čemer je bila prva plod mednarodnih sil. Nadalje bo delo predstavilo obdobje po drugi svetovni vojni, ko na oblast pride Enver Hoxha in z njim komunizem. V tem obdobju je Albanija imela tri ustave, pri čemer je bila zadnja iz leta 1976 najbolj rigorozna. Po padcu komunizma se je nato soočala z novimi izzivi, kateri ji do tedaj niso bili znani, saj je več kot 40 let preživela v izolaciji, odrezana od sveta. V začetku ’90 let sprejme ustavni zakon, ki je bil v veljavi do leta 1998, ko je bila sprejeta ustava. Delo bo predstavilo ta ustavni zakon in odločbe Ustavnega sodišča v tem času, tj. od 1992 do 1996. Slednje z namenom, da vidimo, kako so tedaj razmišljali ustavni sodniki. Nadalje bo delo predstavilo ustavo iz leta 1998 in pa zelo zanimivo ter odmevno reformo pravosodja iz leta 2015, ki je bila zahtevana s strani EU kot pogoj za začetek pristopnih pogajanj.
Ključne besede: Albanija, ustava, obče pravo, Enver Hoxha, komunizem, demokracija
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 284; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

10.
Vpliv človekovih pravic na mednarodno zasebno pravo
Eneja Drobež, 2024, izvirni znanstveni članek

Opis: Zaradi vedno večje mobilnosti prebivalcev Republike Slovenije je tudi mednarodno zasebno pravo za posameznika vedno pomembnejše pravno področje. Pri tem se zastavlja vprašanje, koliko na oblikovanje pravnih pravil s področja mednarodnega zasebnega prava vplivajo človekove pravice, ki jih določata Ustava Republike Slovenije in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah. V članku sta analizirani ustaljena ustavnosodna presoja slovenskega Ustavnega sodišča, ki obravnava vprašanja mednarodnega zasebnega prava ter z njo vsebinsko povezane sodbe Sodišča Evropske unije. Članek obravnava tudi vprašanje razmerja med obema institucijama, ki opravljata nadzor nad spoštovanjem človekovih pravic. Članek ugotavlja, da obstaja ustavnosodna presoja predvsem v zvezi z instituti pridržka javnega reda, vročanja, začasnega zastopnika, bivališča in roka za vložitev pravnega sredstva pri mednarodnem vročanju. Ni pa še odločitev Ustavnega sodišča v zvezi z instituti s področja kolizijskega prava. Ugotovitve v članku bodo v pomoč sodnikom pri razreševanju vprašanj mednarodnega zasebnega prava, odvetnikom pri pripravi na sodne postopke ter pravni znanosti pri nadaljnjem razvoju navedenega pravnega področja.
Ključne besede: mednarodno zasebno pravo, človekove pravice, pravo EU, temeljne pravice, priznanje tujih sodnih odločb, mednarodna pristojnost
Objavljeno v ReVIS: 24.03.2025; Ogledov: 378; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (150,10 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh