1. Oploditev z biomedicinsko pomočjo po novi ureditvi : spolna asimetrija in prezrt položaj otrokDomen Hočevar, 2025, original scientific article Abstract: Članek obravnava ustavnopravne in etične dileme slo-venske ureditve postopkov oploditve z biomedicinsko po-močjo po odločbi Ustavnega sodišča RS iz leta 2024, ki je omogočila dostop do oBMP samskim in istospolnim žen-skam. Avtor opozarja, da je bila z odpravo diskriminacije žensk ustvarjena nova oblika neenakosti – izključitev mo-ških iz možnosti biološkega starševstva zaradi absolutne prepovedi nadomestnega materinstva. takšna ureditev po vsebini pomeni spolno diskriminacijo in krnitev pravice do družinskega življenja ter svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Poseben poudarek je namenjen tudi pravicam otrok, rojenih s pomočjo oBMP, predvsem pravici do poznava-nja izvora in pravni varnosti glede starševstva. Na podlagi primerjalnopravne analize članek predlaga uvedbo strogoreguliranega altruističnega nadomestnega materinstva kot možne poti do uravnotežene ureditve, ki bi hkrati varovala dostojanstvo žensk, omogočila enakost spolov in zagotovi-la otrokove pravice.
Keywords: oploditev z biomedicinsko pomočjo, enakost spolov, pravice otrok, nadomestno materinstvo, ustavno pravo, diskriminacija moških
Published in ReVIS: 19.02.2026; Views: 123; Downloads: 2
 Full text (151,37 KB) |
2. Ustavno- in primerjalno pravni vidiki kolektivnega upravljanja pravic na avdiovizualnih delihEneja Drobež, 2025, original scientific article Abstract: zadnja novela zakona o avtorski in sorodnih pravicah iz leta 2022 je močno preoblikovala razmerja med ključnimi deležniki pri ustvarjanju avdiovizualnih del, tj. soavtorji, iz-vajalci in filmskimi producenti. Slovenija je sledila novejšim trendom v primerjalnem pravu, ki z neodpovedljivimi in ne-prenosljivimi poplačilnimi pravicami zagotavljajo pravično udeležbo ustvarjalcev na dohodkih iz sekundarnega izko-riščanja avdiovizualnih del. S tem se v evropski uniji krepi položaj kolektivnih organizacij, saj nacionalni zakoni za to-vrstne pravice običajno določajo, da se obvezno kolektivno upravljajo. Po drugi strani pa je treba zaradi ustavnega nače-la pravne varnosti in prepovedi retroaktivnosti iz 155. člena URS preprečiti, da bi nove zakonske določbe posegale v že obstoječa pogodbena razmerja med ustvarjalci in fimskimi producenti. v prispevku bomo preučili naravo novih pra-vic in jih primerjali s podobnimi ureditvami v primerjalnem pravu. Preverili bomo, katere izmed teh pravic bi lahko po-menile izziv z vidika prepovedi retroaktivne veljave pravic in kako naj k temu pristopi zakonodajalec.
Keywords: avtorsko pogodbeno pravo, poplačilne pravice, pravice do nadomestil, avdiovizualna dela, prepoved povratne veljave predpisov, razvoj avtorskopravne zakonodaje
Published in ReVIS: 19.02.2026; Views: 165; Downloads: 3
Full text (124,46 KB) |
3. O (ne)skladnosti določb 323. in 324. člena KZ-1 : magistrsko deloVesna Glavati, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom O (ne)skladnosti določb 323. in 324. člena KZ-1 obravnava kazenskopravni položaj kaznivih dejanj nevarne vožnje v cestnem prometu in povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, kot ju določa slovenska kazenska zakonodaja. V praktičnem delu je analiza dopolnjena s primerjalno-pravnim pregledom nemške in hrvaške ureditve ter sodne prakse drugostopenjskih in tretjestopenjskih sodišč. Primerjalna analiza pokaže, da sta kazenskopravna konstrukcija in sodna interpretacija prometnih kaznivih dejanj v Nemčiji in na Hrvaškem pogosto doslednejši in normativno jasneje opredeljeni. Nemška sodna praksa, ki temelji na bogati večletni precedenčni tradiciji, omogoča bolj enotno odločanje ter jasno razmejitev stopenj nevarnosti in oblik krivde. Hrvaška ureditev je slovenski sicer bližja, a tudi tam se pojavljajo težave s konsistentnostjo sodnih odločitev. V slovenskem prostoru pa se kaže izrazita neenotnost uporabe temeljnih kazenskopravnih pojmov, saj sodišča pri presoji pogosto uporabljajo različna merila, kar vodi v razdrobljeno in nepredvidljivo sodno prakso. Empirični del zajema analizo odločb drugostopenjskih in tretjestopenjskih slovenskih, hrvaških in nemških sodišč. Poleg tega so izvedeni anonimni poglobljeni intervjuji s sodniki in tožilcem, ki obravnavajo izzive pri dokazovanju in interpretaciji ključnih elementov kaznivih dejanj v praksi. Primerjalna analiza razkriva pomembne razlike v razumevanju in uporabi ključnih kazenskopravnih pojmov. Sodna praksa v Nemčiji je bolj ustaljena in dosledna, kar omogoča bolj predvidljivo in enotno odločanje. Sodna praksa v Sloveniji in na Hrvaškem potrebuje večjo transparentnost odločb in enoten standard za dokazovanje. Magistrsko delo potrjuje, da obstajajo pomembne razlike v razumevanju in uporabi kazenskopravnih institutov, kar vpliva na pravno varnost. Poudarjajo potrebo po poenotenju pravne prakse ter bolj jasni zakonodajni in teoretični opredelitvi pojmov, ki so ključni za kazenskopravno presojo ravnanj v cestnem prometu.
Keywords: kazensko pravo, varnost cestnega prometa, zakonodaja, teorija, sodna praksa
Published in ReVIS: 02.02.2026; Views: 243; Downloads: 11
Full text (1,40 MB) |
4. Omejitev ali izključitev pravice do nujnega deleža : magistrsko deloTjaša Lalić, 2025, master's thesis Abstract: Postopek dedovanja zadeva vsakega posameznika, bodisi v vlogi zapustnika bodisi kot dediča. V magistrskem delu so jedrnato obravnavani ključni pojmi dedovanja, vključno z dedičem, nujnim dedičem, nujnimi deleži ter instituti omejitve in izključitve pravice do nujnega deleža. Zapustnik lahko s premoženjem v času svojega življenja prosto razpolaga, lahko ga sam v celoti potroši, ga odtuji ali podari, pri sklepanju pogodbenih razmerij pa lahko svobodno izbira pogodbenega partnerja. Kljub temu ga Zakon o dedovanju omejuje pri tovrstnem razpolaganju s premoženjem za primer smrti. Ta omejitev se kaže v obliki instituta nujnega deleža. Institut nujnega deleža izvira iz rimskega prava, katerega osnovni namen je bil varovanje premoženja v družini in zagotavljanje sredstev za preživetje potomcev. Rimskopravna ureditev je zapustniku omogočala svobodno izbiro dedičev, vendar je moral nujne dediče bodisi vključiti v oporoko bodisi jih iz nje izrecno izključiti. V Sloveniji je institut nujnega deleža že dolgo uveljavljen in se kljub družbenim spremembam ni bistveno spreminjal. Zakon še vedno omejuje razpolaganje zapustnika s premoženjem, kar je značilnost socialističnih pravnih sistemov. Potomec se lahko kljub temu, v sporazumu s prednikom, dediščini, ki bi jo sicer prejel po zapustnikovi smrti, odpove. To imenujemo neuvedeno dedovanje. Prav tako pod določenimi pogoji omogoča zmanjšanje nujnega deleža osebi, ki bi bila do njega upravičena. Poznamo dve pravni ustanovi, in sicer odvzem nujnega deleža v korist potomcev ter razdedinjenje nujnega dediča. Čeprav ima zapustnik možnost izključiti nujne dediče iz dedovanja z razdedinjenjem, lahko to stori le iz razlogov, ki so zakonsko določeni. Ta pa sodišča razlagajo zelo ozko. Ker je obstoječa ureditev zastarela, se pojavljajo težnje po spremembah na tem področju. Živimo namreč v sistemu, kjer naj bi vsak poskrbel zase, zato bi morali upoštevati pravo voljo zapustnika, ki temelji na dejanskih okoliščinah. Nekatere primerljive pravne ureditve stremijo k spremembam, ki se kažejo v zmanjševanju višine nujnega deleža, širjenju razdedinjenja ter ožanju kroga nujnih dedičev. Institut nujnega deleža je sprejet tudi v večini modernih pravnih redov, vendar je v različnih državah različno urejen. Malce podrobneje si to ogledamo skozi magistrsko delo.
Keywords: dedovanje, nujni dediči, kazensko pravo, nujni delež, omejitev nujnega dedovanja, razdedinjenje, dedna nevrednost, prikrajšanje dednega deleža
Published in ReVIS: 30.01.2026; Views: 251; Downloads: 6
Full text (1,35 MB) |
5. Hudodelsko združevanje po 308. členu KZ-1 – pravni vidiki in izzivi v sodni praksi : magistrsko deloSanja Prodanović, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu obravnavamo problematiko hudodelskega združevanja kot kaznivega dejanja, opredeljenega v 308. členu Kazenskega zakonika (KZ-1). Predmet proučevanja so pravni okvir, teoretična opredelitev pojma hudodelske združbe in kritična analiza sodne prakse v Sloveniji. Poudarek je na razmejitvi med sostorilstvom, udeležbo in organizirano kriminalno združbo ter na vprašanjih dokazovanja strukturiranosti, trajnosti in skupnega cilja takih skupin. Analizirana je implementacija Palermske konvencije v slovenski pravni red ter vpliv mednarodnih standardov na razumevanje in pregon organiziranega kriminala. Skozi pregled aktualne sodne prakse, predvsem sodb Vrhovnega sodišča, so izpostavljene pravne dileme in izzivi pri uporabi 308. člena KZ-1. Posebna pozornost je namenjena vprašanju, kdaj skupina oseb preseže prag običajnega sodelovanja pri kaznivih dejanjih in postane hudodelska združba v pomenu kazenskega prava. V raziskavi so uporabljene normativna, primerjalna, analitična in sintetična metoda, podprte s študijo primerov in analizo sodne prakse. Namen dela je preveriti, ali je obstoječa pravna ureditev učinkovita, ter podati predloge za izboljšave z vidika zakonodaje, sodne prakse in kazenskopravne doktrine. Na ta način bo raziskava osvetlila posebnosti slovenske zakonodaje in prakse ter prispevala k celovitejšemu razumevanju problematike hudodelskega združevanja v nacionalnem pravnem okviru.
Keywords: hudodelsko združevanje, 308. člen KZ-1, kazensko pravo, pravni vidiki, izzivi v sodni praksi, kazenska odgovornost, nezakonito prehajanje meje, organiziranje in tihotapljenje oseb, dokazovanje hudodelskih združb, sodni postopki
Published in ReVIS: 30.01.2026; Views: 245; Downloads: 3
Full text (878,31 KB) |
6. Alternativni načini reševanja sporov v primerjalnopravni perspektivi : magistrsko deloZala Puncer, 2025, master's thesis Abstract: Magistrsko delo celovito preučuje alternativne načine reševanja sporov (ARS) kot pomemben instrument sodobnega pravnega sistema ter analizira njihov zgodovinski razvoj, normativno ureditev in praktično implementacijo v različnih delih sveta. ARS, ki vključuje mediacijo, arbitražo in druge oblike izvensodnega reševanja sporov, predstavlja pomembno alternativo tradicionalnim sodnim postopkom. Raziskava se osredotoča na analizo temeljnih modelov ARS v različnih pravnih in kulturnih sistemih, s posebnim poudarkom na razlikah med razvitimi državami in državami v razvoju. V okviru primerjalne analize delo preučuje vpliv kulturnih, pravnih in ekonomskih dejavnikov na izbor ter uspešnost posameznih metod ARS po regijah, vključno z Evropo, Združenimi državami Amerike, Azijo, Afriko in Latinsko Ameriko. Posebna pozornost je namenjena vprašanju prilagajanja teh mehanizmov lokalnim potrebam in vrednotam, s ciljem zagotavljanja pravičnih in učinkovitih rešitev sporov. Delo vključuje tudi preglede ključnih arbitražnih institucij, ilustrativne prikaze izbranih arbitražnih praks ter tradicionalne oblike reševanja sporov v različnih pravnih in kulturnih okoljih na globalni ravni, hkrati pa se dopolnjuje z obravnavo spletnega reševanja sporov (ODR), sodobnih interdisciplinarnih pristopov, primerjalnih raziskovalnih izsledkov, prispevka mednarodnih organizacij pri oblikovanju normativnih okvirov ter prihodnjem razvoju in digitalizaciji metod alternativnega reševanja sporov.
Keywords: alternativno reševanje sporov, mediacija, arbitraža, mednarodno pravo, kulturni dejavniki, globalna primerjava, pravosodni sistemi, primerjalna analiza, arbitražne institucije
Published in ReVIS: 17.12.2025; Views: 378; Downloads: 17
Full text (1,32 MB) |
7. Odgovornost mednarodnih organizacij za kršitve mednarodnega prava : magistrsko deloUla Marić, 2025, master's thesis Abstract: V sodobnem svetu imajo mednarodne organizacije pri oblikovanju in uresničevanju mednarodnega prava vse pomembnejšo vlogo, s svojim obstojem pa zagotavljajo tudi varnost, razvoj in spoštovanje človekovih pravic. Glede na njihovo pomembno funkcijo v mednarodnem pravu in naraščajočo dejavnostjo narašča tudi potreba po jasnih pravilih glede njihove odgovornosti. Magistrsko delo obravnava vprašanje odgovornosti mednarodnih organizacij za kršitve mednarodnega prava. Delo je osredotočeno na pravno naravo njihove subjektivitete in primere, v katerih mednarodne organizacije postanejo odgovorne za mednarodna protipravna dejanja. V uvodnem delu so predstavljeni zgodovinski razvoj, tipologije mednarodnih organizacij in njihov pravni položaj v mednarodnem pravu. V najpomembnejšem osrednjem delu sta predstavljena delo Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo in analiza Osnutka členov o odgovornosti mednarodnih organizacij. V tem delu je obravnavana tudi odgovornost držav, saj je poseben poudarek namenjen vprašanju razmerja med mednarodnimi organizacijami in državami članicami ter problematiko skupne odgovornosti. V zadnjem delu so za lažje razumevanje teoretičnega dela predstavljeni primeri iz sodne prakse, iz katerih je razvidno, da kljub postavljenim pravilom še vedno obstajajo pravne praznine in neenotna praksa glede uresničevanja odgovornosti mednarodnih organizacij. Skozi predstavitev obravnavanega problema in ugotovitve v magistrskem delu želimo predlagati, da bi bilo treba okrepiti normativni okvir in zagotoviti večjo pravno varnost ter odgovornost mednarodnih organizacij za ravnanja, ki vplivajo na posameznike in druge subjekte, ki nastopajo v mednarodnem pravu. Pri tem je bistvenega pomena, da se odgovornost mednarodnih organizacij ne razume zgolj kot abstrakten pravni koncept. Pomembno je, da se odgovornost razume kot dejanska zaveza spoštovanja temeljnih načel mednarodnega prava, saj se le s tem lahko zagotovita verodostojnost in legitimnost mednarodnih organizacij, ki so eden izmed bistvenih akterjev v sodobnem mednarodnem pravnem redu.
Keywords: mednarodne organizacije, kršitev mednarodnega prava, odgovornost, Komisija Združenih narodov za mednarodno pravo, Osnutek členov o odgovornosti mednarodnih organizacij
Published in ReVIS: 17.12.2025; Views: 272; Downloads: 8
Full text (1,01 MB) |
8. Avtorsko pravo na področju slovenske kinematografije : diplomsko deloTamara Udovič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo obravnava avtorskopravna razmerja v slovenski kinematografiji s posebnim poudarkom na pogodbeni praksi filmskih ustvarjalcev. V teoretičnem delu so predstavljeni zgodovinski razvoj slovenske kinematografije od prvih projekcij leta 1896 do danes, pravni okvir filmske produkcije ter razvoj avtorskopravne zakonodaje od Zakona o zaščiti avtorske pravice iz leta 1929 do veljavnega Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Empirični del temelji na kvalitativni vsebinski analizi enaindvajsetih pogodb režiserjev, scenografov in igralcev iz zbirke Slovenske kinoteke, ki pokrivajo obdobje 1960–1988. Namen raziskave je identificirati vzorce v prenosu avtorskih pravic skozi različna časovna obdobja ter ugotoviti, kako se zakonodajne spremembe odražajo v konkretnih pogodbenih razmerjih. Analiza razkriva postopen razvoj formalizacije pogodbenih razmerij. V šestdesetih letih prenos pravic večinoma ni eksplicitno opredeljen, pogodbe se osredotočajo predvsem na delovne obveznosti in honorarje. V sedemdesetih letih se pojavi jasnejša terminologija prenosa pravic ter sklicevanje na kolektivne pogodbe. V osemdesetih letih pogodbe vsebujejo obsežne sezname prenesenih pravic, vključno s pravicami za še neznane medije, prvič izrecno razlikujejo med materialnimi in moralnimi pravicami ter vsebujejo varovalko, da neprenesene pravice ostanejo ustvarjalcu. Sistematična analiza arhivskih pogodb ponuja vpogled v dejansko prakso prenosa avtorskih pravic v formativnem obdobju slovenske kinematografije kot organizirane produkcijske dejavnosti. Ugotovitve prispevajo k razumevanju zgodovinskega razvoja avtorskopravnih razmerij in predstavljajo osnovo za interpretacijo sodobnih izzivov pri uveljavljanju pravic filmskih ustvarjalcev v digitalni dobi.
Keywords: avtorsko pravo, avtorska pravica, slovenska kinematografija, avdiovizualna dela, filmske pogodbe, prenos pravic, filmski ustvarjalci, Slovenska kinoteka
Published in ReVIS: 17.12.2025; Views: 423; Downloads: 9
Full text (808,65 KB) |
9. Pravna ureditev in praktični izzivi vključevanja kriptovalut v stečajno maso : magistrsko deloTajda Pregelj, 2025, master's thesis Abstract: Pravna ureditev in praktični izzivi vključevanja kriptovalut v stečajno maso so v kontekstu njihove vse pogostejše prisotnosti v premoženju stečajnih dolžnikov postali eno izmed osrednjih vprašanj sodobnega insolvenčnega prava. Hiter vzpon kriptovalut je razkril, da obstoječi zakonodajni in regulativni okviri ne sledijo dinamičnemu razvoju in razsežnostim teh digitalnih sredstev. Čeprav so kriptovalute danes že del vsakdanjika, njihova pravna ureditev ostaja pomanjkljiva, kar je posledica njihovih specifičnih lastnosti, kot so anonimnost, decentraliziranost, hitrost in varnost transakcij, ki otežujejo njihovo umestitev v tradicionalne pravne kategorije. Bistvo magistrskega dela je celovita pravna in praktična analiza vključevanja kriptovalut v stečajno maso, s poudarkom na primerjalni obravnavi ureditev v različnih pravnih sistemih. Delo obravnava tehnične, pravne in ekonomske značilnosti kriptovalut, analizira sodno prakso ter primerjalnopravno preučuje tuje rešitve. V magistrskem delu je bilo uporabljenih več raziskovalnih metod. Metoda analize omogoča interdisciplinarno obravnavo tehnoloških, ekonomskih, finančnih in pravnih vidikov kriptovalut ter vključuje normativno analizo zakonodaje, primerjalnopravno analizo tujih ureditev in analizo sodne prakse. Opisna metoda je uporabljena za sistematično predstavitev ključnih pojmov, tehnoloških značilnosti in pravnega okvira, tako doma kot v tujini. Metoda kompilacije združuje in povzema relevantno literaturo, zlasti tuje znanstvene raziskave, ter jo povezuje v enotno analizo. Empirična metoda temelji na anketi med slovenskimi stečajnimi upravitelji za pridobitev vpogleda v praktične izkušnje in izzive pri obravnavi kriptovalut v stečajnih postopkih. Metoda sinteze pa povezuje teoretične, primerjalnopravne in empirične ugotovitve v celovite zaključke. Osrednji raziskovalni problem izhaja iz dejstva, da zakonodaja ni prilagojena specifičnim značilnostim kriptovalut, kar povzroča težave pri njihovi identifikaciji, vrednotenju in unovčevanju v stečajnih postopkih. Namen raziskave je prepoznati dobre in slabe prakse ter na podlagi teh oblikovati predloge za izboljšave regulatornih okvirov, ki bi zagotovili učinkovito in pravično obravnavo kriptovalut v insolvenčnem pravu. Kot prvo delo v slovenskem prostoru, ki celovito obravnava to problematiko ter povezuje teoretična izhodišča s praktičnimi vpogledi, magistrsko delo vzpostavlja osnovo za nadaljnji razvoj strokovnih usmeritev in praks na tem področju. Omejitve, kot so pomanjkanje domače sodne prakse, omejena strokovna razprava ter hiter tehnološki napredek, vplivajo na trajnost ugotovitev in narekujejo potrebo po nadaljnjem raziskovanju ter sprotnem prilagajanju obravnave kriptovalut v insolvenčnem okviru.
Keywords: kriptovalute, stečajni postopek, stečajna masa, stečaj, kriptovalute in pravo
Published in ReVIS: 17.12.2025; Views: 367; Downloads: 8
Full text (2,07 MB) |
10. Pravni vidiki starševskega odtujevanja : prepoznavanje in obravnavanje psihološke zlorabeMarko Vukićević, 2025, master's thesis Abstract: Bistvo obravnavane teme je v prepoznavanju, obravnavi in zaščiti otrok pred psihološko zlorabo, ki jo povzroči starševsko odtujevanje. Tema združuje tako pravne kot psihološke poglede na problematiko in vključuje različne strategije za zaščito otrokovih pravic in zaščito pred psihološko zlorabo. Pravni vidiki vključujejo zaščito otrok z ustreznimi zakonskimi ukrepi, medtem ko psihološki vidiki osvetljujejo škodljive učinke, ki jih starševsko odtujevanje povzroči otrokovemu duševnemu zdravju. Najpomembnejši pravni okvir pri obravnavi starševskega odtujevanja je zagotavljanje otrokovih pravic, vključno z zagotavljanjem stikov z obema staršema, razen v primerih, ko bi bilo to v nasprotju z otrokovim najboljšim interesom. Namen raziskave je z različnimi metodološkimi pristopi pridobiti celovito razumevanje pravnih in psiholoških vidikov starševskega odtujevanja ter razviti priporočila za boljše obvladovanje te problematike v družinskem pravu in psihološkem svetovanju. Cilji raziskave so prepoznati starševsko odtujevanje kot obliko psihološke zlorabe in razumeti njegov vpliv na otrokovo duševno zdravje, analizirati pravne ukrepe in ugotoviti učinkovitost obstoječe zakonodaje in sodnih postopkov ter povečati ozaveščenost staršev o negativnih posledicah starševskega odtujevanja. Rezultati raziskave bi lahko imeli pozitiven vpliv na pravno, psihološko in družinsko prakso ter bi pomagali izboljšati obravnavo otrok in staršev v primerih starševskega odtujevanja, kar bi prispevalo k večji zaščiti otrokovih pravic in dobrobiti.
Keywords: starševsko odtujevanje, psihološka zloraba, otrokove pravice, najboljši interes otroka, družinsko pravo, ločitveni postopek, center za socialno delo
Published in ReVIS: 17.12.2025; Views: 282; Downloads: 9
Full text (1,55 MB) |
