Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V magistrskem delu bo predstavljen že več let trajajoč konflikt med Ukrajino in Rusijo, ki je 24. februarja 2022 prerasel v vojno. Po agresiji nad Ukrajino je Evropska unija uvedla sankcije proti Rusiji, ki so postale pomemben dejavnik v mednarodnih odnosih. Dogajanje v Ukrajini in Rusiji je aktualna tematika, zato je namen magistrskega dela boljše razumevanje ter analiza sankcij Evropske unije proti Rusiji. Osredotočenost se nanaša na učinke in vpliv sankcij na doseganje ciljev ter odnosov med Evropsko unijo in Rusijo ter geopolitično stabilnostjo v regiji. Namen magistrske naloge je med drugim razjasniti pomen in vlogo sankcij kot instrumenta zunanje politike ter oceniti učinkovi-tost sankcij pri doseganju njihovega cilja. Cilj raziskave je razumeti učinkovitost sankcij proti Rusiji v obdobju od leta 2022 do leta 2024, analizirati preteklo zgodovinsko doga-janje v Rusiji in Ukrajini in preučiti vrste, oblike sankcij ter oceniti njihovo učinkovitost. Pričakuje se, da se bo z vpogledom in analizo učinkovitosti sankcij globje spoznalo, ali so sankcije dosegle svoje učinke in cilje, ter kako so oblikovale dinamiko vojne. Na podlagi teh ugotovitev bo lažje razumeti sankcije kot instrumenta zunanje politike.
Ključne besede: Sankcije Evropske unije, ukrajinsko-ruska vojna, mednarodno pravo, zunanja politika, ekonomske sankcije
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 78; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Razvoj akademske svobode od Sokrata do danes predstavlja zapleteno transformacijo človeške družbe, od religije prek filozofije do tehnologije. Evolucija človeške misli se začne s Sokratovo dialektiko in Platonovo Akademijo, ki jo v srednjem veku pričakata teološko nasprotovanje in inkvizicija. Pojav Kopernikove heliocentrične razlage, Gutenbergovega tiskalnega stroja in učenje Galilea Galileja privedejo do sveta, v katerem Descartes izreče znamenite besede »cogito ergo sum« ter obrne filozofsko smer nazaj k človeku. Tam ga dočaka usodni Immanuel Kant, katerega učenje naznani prihod nihilizma – prihod Nietzscheja, ki svojo destruktivno misel preda M. Heideggerju in odnosu človeka do tehnike, da bi po njem končali pri Baudrillardu in matrici ničnosti. Akademska svoboda se znotraj te evolucije pojavi na samem začetku pri Sokratu in Platonu ter se skozi čas »ohranja« pri posamičnih znanstvenikih. Šele s Humboldtovo ustanovitvijo moderne univerze v Berlinu leta 1809 lahko začnemo govoriti o akademski svobodi v sodobnem pomenu besede. Univerze postanejo središča razvoja umetnosti in znanosti, vendar se pravna zaščita akademske svobode tako v Evropi kot ZDA pojavi sorazmerno pozno. Pojem akademske svobode še danes večinoma ni izrecno omenjen v ustavah držav, medtem ko so področni zakoni, v katerih se opredeljuje akademska svoboda, nemalokrat tarča strokovnih kritik. Danes je akademska svoboda v svetu zelo različno zaščitena. In tukaj ne gre le za formalne, ampak tudi vsebinske razlike. Znotraj akademske svobode se ne nahajata le svoboda raziskovanja in poučevanja, ampak tudi avtonomija univerze, družbena odgovornost in tisto, brez česar akademske svobode ne bi bilo: svoboda izražanja, združevanja, govora. Trend zmanjševanja akademske svobode je danes opazen v številnih državah. Digitalizacija šolstva ob tem predstavlja nove izzive akademski svobodi, kjer se kitajski model tehnološke diktature zaenkrat razvija brez zaznavne alternative zahodnega sveta. Razvoj pametnih mest zahteva digitalno preobrazbo družbe in s tem tudi izobraževanja. Akademska svoboda se zato vse bolj izpostavlja tako v svoji svobodi kot nesvobodi.
Ključne besede: akademska svoboda, digitalizacija, znanost in umetnost, pravo, ustava, tehnologija
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 47; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,84 MB)

Opis: Magistrsko delo se ukvarja s problematiko vključenosti ukrajinskih razseljenih otrok v slovenski predšolski sistem. Pravni temelji na področju predšolske vzgoje in izobraževanja segajo globoko v zgodovino. Temeljne otrokove pravice so zapisane že v Ženevski konvenciji iz leta 1924. Pravica do cenovno dostopne in kakovostne vzgoje in varstva otroka je opredeljena v Pogodbi o delovanju EU ter Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Evropska komisija ima poglavitno vlogo pri sprejemu in spreminjanju zakonodaje in posredovanje priporočil državam EU. V Sloveniji imamo celovit in enovit izobraževalni sistem, kar pravzaprav pomeni, da imamo organizirano varstvo, izobraževanje in financiranje za prvo in drugo starostno obdobje pod okriljem ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje. V okviru raziskovanja je bilo ugotovljeno, da se problemi na področju vključevanja predšolskih otrok v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja rešujejo sproti s pomočjo institucije Varuha človekovih pravic, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Zavoda za šolstvo RS. Tema, ki zadeva majhne otroke, je zelo občutljiva, zato mora biti sistem hiter, odziven in učinkovit, saj so otroci v zgodnjem obdobju razvoja zelo občutljivi in kaj hitro lahko nastanejo travme, ki jih nosijo s seboj celo življenje. Ugotovljeno je bilo, da ni razlik med vključevanju slovenskih in ukrajinskih otrok v predšolsko vzgojo, kar nam zagotavlja, da je slovenska zakonodaja na področju begunskega prava jasna in učinkovita ter dostopna. Raziskovani cilj delovanja slovenskega sistema z vidika vključenosti ukrajinskih otrok v predšolsko vzgojo je bil dosežen, saj je bilo ugotovljeno, da ukrajinski otroci niso v privilegiranem položaju. Znanstvene raziskave so potrdile, da so otroci, ki obiskujejo predšolsko vzgojo, uspešnejši, dosegajo boljše rezultate pri nadaljnjem šolanju in iskanju zaposlitve. Za nadaljnje izobraževanje je izredno pomembna socializacija otrok, igra, urjenje motoričnih sposobnosti, učenje jezika in širjenje besednega zaklada ter delo v skupini. Ukrajinski otroci, ki so vključeni v predšolski sistem, se učijo jezika skozi igro, spoznavajo našo deželo, se družijo s svojimi vrstniki, velja pa omeniti, da tudi slovenski otroci veliko pridobijo, saj skozi igro spoznavajo ukrajinsko deželo in jezik in si s tem širijo obzorje.
Ključne besede: ukrajinski razseljeni otroci, predšolska vzgoja, otrokove pravice, izobraževalni sistem, begunsko pravo, priporočila Sveta EU, evropski izobraževalni prostor, Evropsko jamstvo za otroke
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 357; Prenosov: 12
Celotno besedilo (902,84 KB)

Opis: Država mora, da bi postala mednarodno priznana, izpolnjevati kriterije, kateri so določeni v 1. členu Konvencije iz Montevidea. Država kot subjekt mednarodnega prava mora imeti stalno prebivalstvo, definirano ozemlje, vlado in sposobnost sodelovanja z drugimi državami. Ti kriteriji so v pomoč pri presoji, če neka skupnost, ki trdi, da ima naravo države, sploh ustreza kriterijem mednarodnega prava za nastanek države. Določene entitete ne izpolnjujejo vseh kriterijev, zato so mednarodno nepriznane, se ne vključujejo v mednarodne odnose in ne sodelujejo z mednarodnimi organizacijami. V mednarodni skupnosti je potrebno upoštevati tudi druge kriterije kot so želja entitete po priznanju, nastanek entitete brez kršenja mednarodnega prava, spoštovanje človekovih pravic in priznanje s strani drugih držav. Ker nepriznana država nima dejanske fizične moči, ne more zagotoviti učinkovitih sredstev za zagotavljanje človekovih pravic, kar predstavlja veliko težavo, saj se s tem stopnjuje kriminal, nasilje, korupcija, pomanjkanje dobrin. Nepriznanim državam primanjkuje suverenosti, to posledično pripelje do kršenja človekovih pravic. V magistrskem delu so z opisno metodo obravnavane nepriznane države in ureditev človekovih pravic v le - teh. S pravno analizo so predstavljene in ugotovljene temeljne razlike med priznanimi in nepriznanimi državami in kako se mednarodna skupnost sooča s težavami nepriznanih držav. Namen je opredeliti, v čem se torej ločijo nepriznane države od priznanih držav, v čem se loči njihov status v mednarodni skupnosti in zakaj nepriznane države bolj kršijo človekove pravice. Pojav nepriznanih držav je v družbi vse bolj razširjen. Nepriznane države so zelo odvisne od svoje države pokroviteljice in nevladnih organizacij in ne morejo sodelovati v mednarodni skupnosti, kar dokazuje, kako pomembna je neodvisnost in zunanja suverenost države, da se lahko vključuje v mednarodne odnose. Zaradi slabe ureditve nepriznanih držav tam trpijo človekove pravice, saj državljanom onemogočajo ustrezen življenjski standard.
Ključne besede: mednarodno pravo, človekove pravice, priznanje države, nepriznane države, nastanek države, država
Objavljeno v ReVIS: 20.05.2024; Ogledov: 549; Prenosov: 23
Celotno besedilo (994,53 KB)

Opis: Diplomsko delo predstavlja varstvo pravice do življenja v mednarodnem pravu. Varstvo pravice do življenja je temeljno načelo v mednarodnem pravu, ki varuje vsako osebo pred neupravičenim odvzemom njenega življenja. Pravica do življenja je absolutna pravica, ki jo morajo spoštovati posamezniki in države. Velikokrat pa se srečujemo s kršenjem te pravice z dejanji, kot so smrtna obsodba, mučenje, ne-samovoljni odvzem življenja, diskriminacija, terorizem. Mednarodno pravo igra ključno vlogo pri varovanju in spoštovanju pravice do življenja na mednarodni ravni. Ta pravica je ena izmed temeljnih človekovih pravic in je priznana v številnih mednarodnih dokumentih, kot npr. Univerzalna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter drugi regionalni in mednarodni instrumenti. Prav tako mednarodno pravo spodbuja države, da sprejmejo ustrezen pravni okvir v svoji nacionalni zakonodaji za zaščito pravice do življenja. Uveljavlja odgovornost držav za kršitve pravice do življenja, bodisi neposredno bodisi zaradi neukrepanja. Države so odgovorne za preiskavo, preganjanje in kaznovanje tistih, ki kršijo to pravico, ter za zagotovitev dostopa do sodnega varstva žrtvam. Skupaj prispevajo ti elementi mednarodnega prava k ustvarjanju okolja, kjer se pravica do življenja spoštuje in varuje ter kjer so kršitve te pravice učinkovito obravnavane in preprečene.
Ključne besede: pravica do življenja, mednarodno pravo, varstvo pravice, splošna deklaracija človekovih pravic, evropska konvencija o varstvu človekovih pravic
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 722; Prenosov: 12
Celotno besedilo (417,77 KB)