Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 40
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Status in možnosti izkoriščanja morskega dna po Konvenciji OZN v pomorskem pravu : diplomsko delo
Maša Klobučar, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo govori o statusu in možnosti izkoriščanja morskega dna po Konvenciji OZN. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšen status in možnost izkoriščanja imajo posamezne države in na kakšen način k temu pripomore Konvencija OZN. Konvencija OZN o pomorskem pravu na splošno ureja pravni položaj teritorialnega morja. Ureja morski prostor kot celoto, kar pa vključuje tudi znanstveno raziskovanje, varstvo morskega okolja in pa tudi prenos morske tehnologije. Suverenost se nad teritorialnim morjem izvaja po pravilih in določbah mednarodnega prava, ki so v skladu s Konvencijo. Stanje se je skozi zgodovino tudi spreminjalo, saj je na samem začetku mednarodnega prava veljalo, da vsak nosi svoje pravo s seboj, sedaj pa velja načelo enakosti in enakopravnosti prava na skupnem področju, ki mu pravimo odprto morje. Države lahko svoje pravo uveljavljajo le na svojem ozemlju in druge države ga morajo spoštovati. To nam pove, da smo naredili velik napredek v meddržavnem sodelovanju in mirnem reševanju sporov. Vzpostavil se je tudi učinkovit sistem mednarodnega sodišča s svojimi sodnimi organi, ki upravljajo sodišče. Sodišče vzpostavlja enak pravni položaj, preprečevanje arbitrarnosti, članstvo se še širi in s tem tudi pravice držav. Posamezne države, ki so ekonomsko šibkejše, nimajo dostopa do morja ali pa so le-te manj razvite od drugih in morja ne morejo raziskati v popolnosti, zato se je čez leta razvijal sistem mednarodnega pomorskega prava, ki velja za vse države enako. Zato Konvencija OZN predstavlja mednarodno pogodbo, ki je temelj pomorskega prava za vse države. Konvencija teži k mednarodnemu sodelovanju in enakopravnosti vseh držav. Vodi jo načelo, da sta pomorsko dno in pomorski prostor skupna dediščina vseh nas in ga imamo zato vsi pravico raziskovati in uporabljati. Konvencija, ki je nastala na podlagi tretje konference Združenih narodov o pomorskem pravu in stopila v veljavo leta 1994, je nadomestila štiri predhodne pogodbe, ki so do tedaj predstavljale pravni režim. Poleg določb, ki so do tedaj veljale in opredeljevale oceanske meje, je Konvencija vzpostavila splošne obveznosti za varovanje morskega dna in okolja ter zaščito svobode znanstvenega raziskovanja morskega dna. Ustvarila je povsem nov režim za nadzor izkoriščanja mineralnih virov na območjih globokega morskega dna, ki je izven državnih jurisdikcij.
Keywords: pomorsko pravo, Konvencija OZN, morsko dno, pomorski prostor, izključna ekonomska cona, mednarodne pogodbe, sodišče za pomorsko pravo, območje državne jurisdikcije, morje
Published in ReVIS: 17.05.2024; Views: 125; Downloads: 3
.pdf Full text (559,33 KB)

2.
3.
4.
5.
Kibernetske grožnje nacionalni varnosti : magistrsko delo
Goran Flisar, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu obravnavamo in proučimo kibernetske grožnje z vidika nacionalne varnosti. Omenjene grožnje imajo namreč vedno večji pomen v sodobni varnosti, tako v nacionalnem kot tudi mednarodnem okolju. Kot temeljno raziskovalno metodo v magistrskem delu uporabimo metodo analize primarnih in sekundarnih virov, s katero proučimo literaturo, normativne akte ter diplomska, magistrska, doktorska in druga dela, ki obravnavajo proučevano tematiko. Za proučevanje udejanjanja kibernetskih groženj v praksi uporabimo študijo primera. Ugotoviti želimo, v kolikšni meri kibernetske grožnje predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ter na kakšne načine se lahko najuspešneje zoperstavimo tem grožnjam. Opredelimo temeljne pojme kibernetske varnosti in kibernetskih groženj ter jih umestimo v kontekst nacionalne varnosti. Ugotavljamo, kakšen je trenutni nacionalni in mednarodni pravni red na področju kibernetske varnosti in kibernetskih groženj, kateri so možni zaščitni ukrepi za zoperstavljanje kibernetskim grožnjam, kakšna sta bila namen in način kibernetskih ogrožanj nacionalne varnosti v primerih iz prakse ter kakšna je teža oziroma pomen kibernetskih groženj nacionalni varnosti v odnosu do drugih oblik ogrožanja nacionalne varnosti. V raziskavi ugotovimo, da se obseg kibernetskih groženj nacionalni varnosti z razvojem in implementacijo sodobnih tehnologij povečuje in da je za uspešno izvajanje kibernetske varnosti potreben celovit pristop
Keywords: kibernetska varnost, nacionalna varnost, kibernetske grožnje, kibernetski prostor, informacijska varnost
Published in ReVIS: 01.07.2022; Views: 967; Downloads: 85
.pdf Full text (1,34 MB)

6.
7.
Fleksibilnosti stambenog prostora u najmu : magistarski rad
Ivana Vukalović, 2021, master's thesis

Keywords: fleksibilnost, prilagodljivost, najem, nastavitveni prostor, tajnostnost
Published in ReVIS: 20.06.2022; Views: 864; Downloads: 42
.pdf Full text (2,24 MB)

8.
Pronat Publike dhe menaxhimi i tyre : rast studimi: Posta dhe Telekomi i Kosovës
Gojart Berisha, 2021, master's thesis

Keywords: nepremičnine, najem, nastavitveni prostor, tajnostnost
Published in ReVIS: 17.06.2022; Views: 646; Downloads: 33
.pdf Full text (481,57 KB)

9.
10.
Search done in 0.25 sec.
Back to top