1. Finančni mehanizem EGP in norveški finančni mehanizem v SlovenijiSilvija Jakopovič, 2016 Opis: Države donatorice - Islandija, Liechtenstein in Norveška - s finančnimi sredstvi prispevajo k redukciji razlik med državami upravičenkami, vključenimi v Evropski gospodarski prostor. Slovenija je bila do sredstev iz Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma upravičena v programskem obdobju 2004-2009 in v programskem obdobju 2009-2014; slednji se trenutno še izvaja. V programskem obdobju 2004-2009 je bilo Sloveniji skupno dodeljenih 18,594 milijona EUR bruto sredstev iz navedenih mehanizmov. Pri črpanju sredstev je bila naša država zelo uspešna, saj ji je bilo izplačanih več kot 93 % vseh dodeljenih sredstev, kar jo uvršča na peto mesto med petnajstimi državami, ki so bile upravičene do navedenih sredstev. Za tekoče programsko obdobje 2009-2014, ki se v načinu izvajanja bistveno razlikuje od predhodnega sistema, je Sloveniji na voljo 26,9 milijona EUR bruto sredstev za izvajanje programov, ki imajo različne prioritetne vsebine. Ker je eden od dveh ključnih ciljev finančnih mehanizmov krepitev bilateralnih odnosov med državami udeleženkami, je Slovenija del dodeljenih sredstev namenila za njihovo krepitev; ta so signifikantno pripomogla h krepitvi odnosov med Slovenijo in državami donatoricami. Sredstva finančnih mehanizmov pomenijo pomemben vir financiranja projektov iz različnih področij, saj so na voljo za različna vsebinska področja in organizacije z različnim pravnim statusom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: finančni mehanizmi, Evropski gospodarski prostor, Norveški finančni mehanizmi, bilateralni odnosi, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 22.08.2017; Ogledov: 2783; Prenosov: 148
 Celotno besedilo (943,15 KB) |
2. Analiza postopka pridobitve gradbenega dovoljenjaBarbara Kljun, 2016 Opis: Področje urejanja prostora in graditve objektov urejajo štirje krovni zakoni iz leta 2003, ki so bili že večkrat spremenjeni in dopolnjeni tako, da so postali nepregledni in med seboj neusklajeni, poleg tega to področje ureja kopica sektorskih zakonov in podzakonskih predpisov s področja ohranjanja narave, varstva okolja, upravljanja z vodami, kmetijskih zemljišč in gozdov, varstva kulturne dediščine. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja je zagotovo eden izmed najzahtevnejših upravnih postopkov, v katerem se prepletata javni interes in zasebni interes posameznika. Upravni organ je v postopku dolžan varovati javni interes, hkrati pa mora paziti na to, da pravice posameznika ne omejujejo pravice drugih. Investitor mora v postopku izdaje gradbenega dovoljenja premagati številne administrativne ovire, medtem ko uradniki v upravnih enotah pogosto opozarjajo na slabo pripravljene prostorske akte, pomanjkljivo in neusklajeno projektno dokumentacijo, na veliko število med seboj neusklajenih področnih predpisov, vse to pa negativno vpliva na pravno varnost investitorjev. Zaradi povečanja zagotovitve pravne varnosti in posledično zaupanja v državni aparat bi bilo potrebno poenotiti zakonodajo na tem področju. Pomemben dejavnik v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja predstavljajo tudi odnosi med udeleženci postopka. Uradniki se pogosto srečujejo z jeznimi ali prizadetimi sosedi in velik dosežek je, če uradniku uspe, da se stranke med seboj pobotajo oziroma sklenejo določen kompromis.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: urejanje prostora, poseg v prostor, gradnja objektov, gradbeno dovoljenje, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2753; Prenosov: 156
Celotno besedilo (662,08 KB) |
3. Ureditev upravljanja in letenja brezpilotnih zrakoplovov v zračnem prostoru Republike SlovenijeIztok Matjašec, 2016 Opis: Novo obetavno poglavje v letalstvu se je odprlo z razvojem daljinsko vodenih brezpilotnih zrakoplovnih sistemov. Brezpilotni zrakoplovi oziroma sistemi predstavljajo danes novo vejo v letalstvu, ki ustvarja nove potenciale in lahko opravlja naloge, ki jih zrakoplovi s posadko ne morejo izvesti zaradi varnosti ali drugih monetarnih vzrokov. Brezpilotni letalski sistemi, ki jih trenutno uporablja predvsem vojska, so zanimivi tudi za različne civilne namene, kot so kontrole državnih meja, gašenje požarov, nadzor cestnega prometa in nadzorovanje onesnaževanja. Zato države Evropske unije, mednarodne organizacije in industrija že delujejo v smislu definiranja in integracije brezpilotnih letalskih sistemov v zračni prostor. Integracija teh sistemov v zračni prostor poteka postopno, skladno z načrtom Evropske usmerjevalne skupine za to področje. Njihova integracija ne sme vplivati na obstoječe uporabnike zračnega prostora, ne sme biti ogrožena ali zmanjšana varnost v zraku, ne sme vplivati ali spreminjati postopkov kontrole zračnega prometa in ne bodo zahtevali ali potrebovali nobene dodatne ali obvezne opreme zaradi integracije daljinsko vodenih brezpilotnih zrakoplovnih sistemov v letalstvo. To magistrsko delo preučuje sprejete strategije, načrte Evropske unije, mednarodnih organizacij in primerjalno-pravne vidike ter teoretična spoznanja glede integracije brezpilotnih letalskih sistemov v zračni prostor. To se dogaja z namenom identifikacije optimalne ureditve upravljanja in letenja brezpilotnih zrakoplovov v zračnem prostoru Republike Slovenije, zlasti pa možnosti in morebitne ovire za integracijo brezpilotnih letalskih sistemov v kontroliran zračni prostor.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: brezpilotna letala, brezpilotni zrakoplovi, droni, zračni prostor, brezpilotni sistemi, klasifikacija zračnega prostora, kontrola zračnega prometa, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2270; Prenosov: 175
Celotno besedilo (2,71 MB) |
4. Skupna čezmejna javna naročila izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa v funkcionalnem bloku zračnega prostora centralne EvropeVesna Matjašec, 2016 Opis: Liberalizacija letalskega sektorja v Evropski Uniji (v nadaljevanju: EU) in zakonodajni sveženj ʼenotno evropsko neboʼ, poznan kot SES (Single European Sky, v nadaljevanju: SES), so združili izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa držav članic v funkcionalne bloke zračnega prostora (Functional Airspace Block, v nadaljevanju: FAB) s ciljem optimizacije pretoka zračnega prometa in povečanja učinkovitosti služb zračnega prometa v Evropi. Tako se je skladno z zakonodajnim svežnjem SES, vzpostavilo devet funkcionalnih blokov, med njimi tudi Funkcionalni blok zračnega prostora centralne Evrope (v nadaljevanju: FAB CE), ki združuje izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa naslednjih držav: Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke Republike, Hrvaške, Madžarske, Republike Slovenije in Slovaške Republike. Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, združeni v FAB CE, so samostojne pravne osebe v državni lasti, zavezanci za izvajanje postopkov javnih naročil. Financirajo se s prihodki iz naslova pristojbin na zračnih poteh in terminalnih pristojbin, ki jih plačujejo letalski prevozniki. Sistem javnega naročanja je pomembno orodje za zmanjšanje stroškov naročnikov. Čezmejno sodelovanje med naročniki iz različnih držav članic združenih v FAB CE, bi pospešilo doseganje ciljev zakonodajnih svežnjev SES, predvsem v smislu zniževanja stroškov navigacijskih služb zračnega prometa in tudi za potrebe nudenja podpore pri implementaciji, izvajanju in pri nadaljnjem razvoju FAB CE. Za razvoj tovrstnega čezmejnega sodelovanja naročnikov v FAB CE je ključnega pomena javno naročniška zakonodaja, tako na evropskem, kot na nacionalnem nivoju. To magistrsko delo preučuje ovire in možnosti izvajanja skupnih čezmejnih javnih naročil izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa združenih v FAB CE z vidika direktiv EU s področja javnega naročanja in nacionalnih zakonodaj posameznih držav članic FAB CE.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javna naročila, zračni promet, zračni prostor, navigacijske službe, čezmejno sodelovanje, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2172; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,59 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. Postopki pri posegih v prostor in vplivi na okolje pri pripravi in realizaciji izvedbenega prostorskega načrtaSlavko Mestek, 2010 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prostor, projekt, občinski prostorski načrti, zemljišča, občine, vplivi na okolje, magisteriji, zakonodaja, ekologija, vlagateljiizvajalci
Objavljeno: 27.07.2018; Ogledov: 1503; Prenosov: 103
Celotno besedilo (2,21 MB) |
9. |
10. |
