1. PROSTORSKA UREDITEV BIVALNEGA PROSTORA V DOMU STAREJŠIH OBČANOVTina Možina, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Prostorska ureditev v domu starejših občanov pomembno vpliva na kakovost življenja oskrbovancev ter učinkovitost dela zaposlenih. Kljub temu so oskrbovanci in zaposleni pogosto premalo vključeni v procese načrtovanja in prilagajanja bivalnega okolja. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako prostorska ureditev vpliva na dobro počutje in mobilnost oskrbovancev.
Metode dela: Diplomsko delo je temeljilo na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo dela. Primarni podatki so bili zbrani s pomočjo tehnike intervjuvanja s polstrukturiranimi intervjuji v izbranem domu starejših občanov. Sekundarne vire podatkov smo pridobivali s pomočjo domače in tuje literature ter internetnih virov. Podatkovne baze, ki smo jih pri tem uporabili, so COBISS, PubMed, Google Scholar in Springer link.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da oskrbovanci kot najpomembnejše vidike prostorske ureditve izpostavljajo svetle in pregledne prostore, dostopnost, možnost osebnega prilagajanja prostorov, medtem ko zaposleni poudarjajo pomen ergonomske zasnove, dobro organiziranih negovalnih prostorov in prostornosti sob. Zaposleni imajo omejen vpliv na prostorske prilagoditve, saj se večina odločitev sprejema na ravni vodstva, pri čemer njihovi predlogi pogosto niso upoštevani. Prav tako je raziskava pokazala, da dobro načrtovani prostori omogočajo hitrejši odziv v nujnih primerih, zmanjšujejo stres zaposlenih in povečujejo varnost oskrbovancev.
Razprava in zaključek: Ključna ugotovitev raziskave je, da bi bilo treba oskrbovance in zaposlene bolj aktivno vključiti v načrtovanje prostorskih prilagoditev, saj so njihova mnenja ključna za ustvarjanje funkcionalnega in prijetnega bivalnega okolja. Pridobljeni rezultati so skladni s predhodnimi raziskavami, ki poudarjajo, da dobro načrtovani prostori povečujejo kakovost življenja oskrbovancev ter zmanjšujejo fizične in psihične obremenitve zaposlenih. Na podlagi ugotovitev se priporoča uvedba sistematičnega vključevanja uporabnikov v procese načrtovanja ter prilagajanja prostorov glede na potrebe vseh deležnikov, saj lahko le tako domovi starejših občanov postanejo bolj funkcionalni, varni in prijazni do vseh, ki v njih bivajo in delajo.
Ključne besede: Prostor, oskrbovanci, ergonomija, varnost, mobilnost
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2025; Ogledov: 189; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,88 MB) |
2. PREPREČEVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V OPERACIJSKIH PROSTORIHEva Novak, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Bolnišnične okužbe so okužbe, povezane z zdravstveno nego, in dandanes predstavljajo velik izziv po celem svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije bolnišnične okužbe povečujejo možnost za nastanek večjih stroškov, povečane obolevnosti in invalidnosti ter v nekaterih primerih celo vodijo v smrt. Operacijski prostori predstavljajo veliko tveganje za širjenje in prenos mikroorganizmov. Ti se lahko prenašajo prek zdravstvenega osebja, okolja, materiala ter pacienta in imajo možnost povzročitve bolnišničnih okužb in resnih pooperativnih zapletov. Namen raziskave v diplomski nalogi je raziskati morebitne možnosti za preprečevanje bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih. Cilji raziskave so bili ugotoviti pomen higiene rok in naloge zdravstvenega osebja, raziskati vloge okolijskih dejavnikov ter identificirati dejavnike tveganja za nastanek bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom. Raziskovalni vzorec je predstavljalo 110 anketirancev (27 moških in 83 žensk). Med celotno raziskavo in obdelavo podatkov so bila upoštevana etična načela raziskovanja.
Rezultati: Večina (68 %) anketirancev meni, da je največji dejavnik tveganja za nastanek bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih neustrezna higiena rok, kamor spadata umivanje in razkuževanje rok. Takoj za tem pa je kontaminacija instrumentov (67 %). Okoli 85 % anketirancev meni, da je higiena rok zanje zelo pomembna, in 13 %, da je pomembna. Kot največji razlog za nepravilno izvajanje higiene rok je 59 % anketirancev izbralo pomanjkanje časa. Kar 80 % anketirancev je mnenja, da sta čistoča in sterilizacija operacijskih prostorov zelo pomembno opravilo. Večina (67 %) anketirancev pa meni, da je čistoča površin največji vpliv iz okolja.
Razprava: Ugotovili smo, da so glavni dejavniki za nastanek bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih neustrezna higiena rok, nepravilna sterilizacija instrumentov, neuporaba osebne zaščitne opreme, slabo očiščeni prostori in pomanjkljivo usposabljanje osebja. Neustrezna higiena rok je najpogostejši dejavnik za nastanek okužbe, pri čemer smo ugotovili, da kljub visoki ozaveščenosti zdravstvenega osebja v praksi pogosto prihaja do pomanjkljive higiene rok. Tudi druge raziskave omenjajo, da je ustrezna higiena rok eden najpomembnejših, najcenejših in najpreprostejših ukrepov za preprečevanje okužb. Prav tako smo ugotovili, da ima zdravstveno osebje ključno vlogo pri preprečevanju bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih. To vključuje pravilno higieno rok, pravilno sterilizacijo instrumentov in pravilno uporabo osebne varovalne opreme. Kljub dejavnikom tveganja, ki so povezani z zdravstvenimi delavci, pacientom, ne smemo pozabiti na dejavnike iz okolja. Ugotovili smo, da so dejavniki iz okolja, kot so umivanje in razkuževanje površin v operacijskih prostorih, kakovost zraka, temperatura in vlaga, še kako pomembni za varno delovanje v operacijski sobi. Pri vseh kategorijah se pojavljajo razne ovire, vendar moramo kljub vsem tem delovati strokovno in po naših najboljših močeh, da pacientu zagotovimo varno zdravstveno obravnavo.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, operacijski prostor, izolacija, dejavniki tveganja
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 346; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,52 MB) |
3. Kibernetsko ustrahovanje med mladostniki v Zasavju : magistrska nalogaAleksander Marinč, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se osredotoča na ustrahovanje, ki se izvaja v kibernetskem prostoru s pošiljanjem agresivnih sporočil osebi. Lahko je ponižujoča fotografija ali videoposnetek, neprijetno besedilno sporočilo ali nevzdržen komentar na družbenih omrežjih. Glavni cilj naloge je dobiti vpogled v ustrahovanje in raziskati katera oblika kibernetskega ustrahovanja je med mladostniki v Zasavju najpogostejša, v kateri aplikaciji se izvaja in ali ostajajo statistično pomembne razlike med spoloma bodisi v vlogi ustrahovalca, bodisi v vlogi žrtve. Ugotavljali smo prav tako komu se žrtve viktimizacije največkrat zaupajo.
Rezultati so pokazali, da je med mladostniki v Zasavju najpogostejša oblika kibernetsko nadlegovanje oziroma prejemanje grozečih, žaljivih, zlobnih in neprimernih sporočil v aplikaciji Snapchat, v vlogi ustrahovalca je bistvena razlika med spoloma v korist fantov, medtem ko so v vlogi žrtve fantje približno enako izpostavljeni kot dekleta.
Ključne besede: ustrahovanje, kibernetski prostor, kibernetsko ustrahovanje, mladostniki, Zasavje
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 367; Prenosov: 4
Celotno besedilo (13,09 MB) |
4. Ideal pozitivne svobode in vloga politične metafore v sodobni družbi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Humanistični študijiLara Božak, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu želim fenomene pozitivne svobode, utopije, politične metafore in z njimi povezano vseprisotno ideologijo ter polje imaginacije in zamišljanja novega prikazati kot med seboj povezane konstitutivne elemente družbenopolitične realnosti. V nalogi se podrobneje posvetim Rousseaujevemu mišljenju utopije prek njegove politične metafore ljudskega suverena in ideološkim omejitvam pozitivne svobode, h kateri se njegove koncepcije nagibajo. Zanimata me ideologija in utopija, značilni za družbenokulturno imaginacijo, v tematsko drugem delu naloge pa bom predstavila teoretska gledišča metafore. Še posebej me zanima njena vloga pri inventivnem zamišljanju novih in dinamičnih vizij družbenopolitičnih projektov. Obravnavam tudi za našo razpravo pomembna Ricoeurjeva koncepta žive in mrtve metafore, očrtam etični in poetični vidik imaginacije ter prostor dialoga, ki ga skozi formacijo in percepcijo metafore odstira (empatični) potencial poetične imaginacije. Percepcijo (političnih) metafor prepoznavam kot povezano z momenti imaginacije, ustvarjalnosti in inovacije ter ontološke kreativnosti, ki pa so bistveni za mišljenje dobrih ali boljših modelov političnih filozofij.
Ključne besede: pozitivna svoboda, ideologija, utopija, metafora, prostor dialoga
Objavljeno v ReVIS: 28.01.2025; Ogledov: 404; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,62 MB) |
5. |
6. |
7. Vključevanje razseljenih ukrajinskih otrok v predšolsko vzgojo : magistrsko deloMateja Zidar, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se ukvarja s problematiko vključenosti ukrajinskih razseljenih otrok v slovenski predšolski sistem. Pravni temelji na področju predšolske vzgoje in izobraževanja segajo globoko v zgodovino. Temeljne otrokove pravice so zapisane že v Ženevski konvenciji iz leta 1924. Pravica do cenovno dostopne in kakovostne vzgoje in varstva otroka je opredeljena v Pogodbi o delovanju EU ter Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Evropska komisija ima poglavitno vlogo pri sprejemu in spreminjanju zakonodaje in posredovanje priporočil državam EU. V Sloveniji imamo celovit in enovit izobraževalni sistem, kar pravzaprav pomeni, da imamo organizirano varstvo, izobraževanje in financiranje za prvo in drugo starostno obdobje pod okriljem ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje. V okviru raziskovanja je bilo ugotovljeno, da se problemi na področju vključevanja predšolskih otrok v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja rešujejo sproti s pomočjo institucije Varuha človekovih pravic, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Zavoda za šolstvo RS. Tema, ki zadeva majhne otroke, je zelo občutljiva, zato mora biti sistem hiter, odziven in učinkovit, saj so otroci v zgodnjem obdobju razvoja zelo občutljivi in kaj hitro lahko nastanejo travme, ki jih nosijo s seboj celo življenje. Ugotovljeno je bilo, da ni razlik med vključevanju slovenskih in ukrajinskih otrok v predšolsko vzgojo, kar nam zagotavlja, da je slovenska zakonodaja na področju begunskega prava jasna in učinkovita ter dostopna. Raziskovani cilj delovanja slovenskega sistema z vidika vključenosti ukrajinskih otrok v predšolsko vzgojo je bil dosežen, saj je bilo ugotovljeno, da ukrajinski otroci niso v privilegiranem položaju. Znanstvene raziskave so potrdile, da so otroci, ki obiskujejo predšolsko vzgojo, uspešnejši, dosegajo boljše rezultate pri nadaljnjem šolanju in iskanju zaposlitve. Za nadaljnje izobraževanje je izredno pomembna socializacija otrok, igra, urjenje motoričnih sposobnosti, učenje jezika in širjenje besednega zaklada ter delo v skupini. Ukrajinski otroci, ki so vključeni v predšolski sistem, se učijo jezika skozi igro, spoznavajo našo deželo, se družijo s svojimi vrstniki, velja pa omeniti, da tudi slovenski otroci veliko pridobijo, saj skozi igro spoznavajo ukrajinsko deželo in jezik in si s tem širijo obzorje.
Ključne besede: ukrajinski razseljeni otroci, predšolska vzgoja, otrokove pravice, izobraževalni sistem, begunsko pravo, priporočila Sveta EU, evropski izobraževalni prostor, Evropsko jamstvo za otroke
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 677; Prenosov: 16
Celotno besedilo (902,84 KB) |
8. Status in možnosti izkoriščanja morskega dna po Konvenciji OZN v pomorskem pravu : diplomsko deloMaša Klobučar, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o statusu in možnosti izkoriščanja morskega dna po Konvenciji OZN. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kakšen status in možnost izkoriščanja imajo posamezne države in na kakšen način k temu pripomore Konvencija OZN. Konvencija OZN o pomorskem pravu na splošno ureja pravni položaj teritorialnega morja. Ureja morski prostor kot celoto, kar pa vključuje tudi znanstveno raziskovanje, varstvo morskega okolja in pa tudi prenos morske tehnologije. Suverenost se nad teritorialnim morjem izvaja po pravilih in določbah mednarodnega prava, ki so v skladu s Konvencijo. Stanje se je skozi zgodovino tudi spreminjalo, saj je na samem začetku mednarodnega prava veljalo, da vsak nosi svoje pravo s seboj, sedaj pa velja načelo enakosti in enakopravnosti prava na skupnem področju, ki mu pravimo odprto morje. Države lahko svoje pravo uveljavljajo le na svojem ozemlju in druge države ga morajo spoštovati. To nam pove, da smo naredili velik napredek v meddržavnem sodelovanju in mirnem reševanju sporov. Vzpostavil se je tudi učinkovit sistem mednarodnega sodišča s svojimi sodnimi organi, ki upravljajo sodišče. Sodišče vzpostavlja enak pravni položaj, preprečevanje arbitrarnosti, članstvo se še širi in s tem tudi pravice držav. Posamezne države, ki so ekonomsko šibkejše, nimajo dostopa do morja ali pa so le-te manj razvite od drugih in morja ne morejo raziskati v popolnosti, zato se je čez leta razvijal sistem mednarodnega pomorskega prava, ki velja za vse države enako. Zato Konvencija OZN predstavlja mednarodno pogodbo, ki je temelj pomorskega prava za vse države. Konvencija teži k mednarodnemu sodelovanju in enakopravnosti vseh držav. Vodi jo načelo, da sta pomorsko dno in pomorski prostor skupna dediščina vseh nas in ga imamo zato vsi pravico raziskovati in uporabljati. Konvencija, ki je nastala na podlagi tretje konference Združenih narodov o pomorskem pravu in stopila v veljavo leta 1994, je nadomestila štiri predhodne pogodbe, ki so do tedaj predstavljale pravni režim. Poleg določb, ki so do tedaj veljale in opredeljevale oceanske meje, je Konvencija vzpostavila splošne obveznosti za varovanje morskega dna in okolja ter zaščito svobode znanstvenega raziskovanja morskega dna. Ustvarila je povsem nov režim za nadzor izkoriščanja mineralnih virov na območjih globokega morskega dna, ki je izven državnih jurisdikcij.
Ključne besede: pomorsko pravo, Konvencija OZN, morsko dno, pomorski prostor, izključna ekonomska cona, mednarodne pogodbe, sodišče za pomorsko pravo, območje državne jurisdikcije, morje
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 869; Prenosov: 10
Celotno besedilo (559,33 KB) |
9. |
10. |
