1. |
2. Korelacija med bulimijo in depresijo : podobnosti in razlikeKsenija Jovanović, 2015, undergraduate thesis Abstract: V strokovni literaturi in tematskih pogovorih avtorji oziroma nastopajoči večkrat povezujejo
bulimijo z depresijo, vendar te korelacije praviloma ne pojasnijo natančneje. Obstajajo celo
podatki, iz katerih je mogoče sklepati, da ima tri četrtine bulimičnih oseb hkrati tudi
simptome depresije.
V prvem delu naloge sem opravila intervjuje z osebami, obolelimi za bulimijo, in skušala
ugotoviti, ali njihovo obnašanje, počutje, razmišljanje o življenju in o njihovi bolezni
dejansko kažejo na večjo ali manjšo prisotnost depresije.
V drugem delu naloge sem opravila intervjuje s strokovnjaki, psihiatri, ki imajo bogate,
večletne izkušnje s tovrstnimi boleznimi. Njihova mnenja in komentarji, ki se nanašajo na
simptomatiko obeh bolezni, so mi pomagali ugotoviti bistvena dejstva pri korelaciji med
bulimijo in depresijo.
In končno, z uporabo vsega zbranega gradiva sem poskusila odgovoriti še na eno vprašanje, ki
se mi zdi zanimivo: Ali razlike v poimenovanju določenih bolezni in bolezenskih stanj lahko
vplivajo na pravilnost diagnosticiranja in zdravljenja – tudi pri trditvi, da je oseba z bulimijo
hkrati tudi depresivna?
Keywords: bulimija, depresija, avtoagresija, samomorilnost, samopodoba, diplomske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 998; Downloads: 88
 Full text (498,02 KB) |
3. Razumevanje in stigmatiziranje samomorilnosti med mladimi v Sloveniji : diplomska nalogaAleš Vrtovec, 2018, undergraduate thesis Abstract: V Sloveniji je samomor zelo pogosta oblika smrti. V letu 2017 si je življenje vzelo 411 ljudi,
kar je štirikrat več ljudi, kot jih je umrlo v prometnih nesrečah. Številka je dodatno skrb
vzbujajoča, če vemo, da samomor prizadene v povprečju šest ljudi, ki so pokojnemu blizu.
Kljub temu se v javnosti o samomorilnosti ne govori veliko. Lahko rečemo, da je
samomorilnost stigmatizirana tematika. Velikokrat se stigmatizira že iskanje strokovne
pomoči ob soočanju s psihičnimi težavami. Stigmatizira se tudi svojce ljudi, ki so storili
samomor. Začetek osveščanja o problematiki samomorilnosti bi moral obstajati že med
mladostniki.
V diplomski nalogi preverjamo, kakšno sta poznavanje in razumevanje samomorilnosti med
mladimi v Sloveniji od 15. do 25. leta starosti. Prav tako smo preverili, v kolikšni meri je
prisotna stigma do samomorilnosti svojcev in oseb, ki iščejo pomoč v duševnih stiskah,
predvsem ko se soočajo s suicidalnimi mislimi, ali je njihov klic slišan. Zanimalo nas je tudi,
kakšen je odnos mladih do iskanja strokovne psiho-socialne pomoči in kakšen pogled imajo
do sistemskih rešitev države. Ugotovili smo, da so mladi slabo osveščeni o problematiki
samomorilnosti, čeprav bi si želeli o tem imeti več znanja. Kljub želji pomagati samomorilno
ogroženim ljudem je še vedno opaziti pojav stigme do tega področja in do iskanja pomoči v
primeru čustvenih težav. Rezultati kažejo, da je treba narediti še veliko na izobraževanju in
destigmatizaciji mladih od področja samomorilnosti.
Keywords: samomorilnost, mladi, osveščenost, stigmatizacija, diplomske naloge
Published in ReVIS: 28.07.2021; Views: 987; Downloads: 57
Full text (1013,42 KB) |
4. |
