1. SAMOMORILNA OGROŽENOST MED IZVAJALCI ZDRAVSTVENE NEGEAlma Šljivar, 2024, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Samomorilnost med izvajalci zdravstvene nege predstavlja resen problem, saj so zaradi zahtevnosti poklica in stalne izpostavljenosti stresu bolj dovzetni za duševne stiske in samomorilno vedenje. Raziskava je pomembna, ker osvetljuje tveganje za samomorilnost v tej ranljivi skupini in preučuje dejavnike, ki lahko povečajo ali zmanjšajo to tveganje.Namen pregleda literature je bil preučiti samomorilno ogroženost med izvajalci zdravstvene nege.
Metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom strokovne in znanstvene literature. Iskalno strategijo smo oblikovali z uporabo ključnih besed, kot so »suicide«, »healthcare workers« in »mental health«, ter Boolovega operatorja AND za kombinacijo izrazov. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah ScienceDirect, PubMed in Google Scholar ter jo časovno omejili na obdobje od leta 2013 do 2023. Za identifikacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA.
Rezultati: V pregled smo vključili 15 člankov v polnem besedilu, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Podatke, zbrane v oktobru 2024, smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vsebinske kategorije, kot so stopnja samomorilne ogroženosti, dejavniki tveganja, varovalni dejavniki in obstoječi sistemi pomoči, kar je omogočilo jasnejšo interpretacijo rezultatov.
Razprava: Ugotovitve pregleda literature kažejo, da so izvajalci zdravstvene nege zaradi narave dela izpostavljeni večjemu tveganju za samomorilnost kot splošna populacija. Kvalitativna analiza potrjuje, da dolge izmene, čustvena izčrpanost in visoka odgovornost povečujejo tveganje za duševne stiske. Razprava poudarja potrebo po dodatnih preventivnih ukrepih in podpornih sistemih, ki bi pripomogli k izboljšanju duševnega zdravja in zmanjšanju samomorilnosti v tej ranljivi poklicni skupini.
Ključne besede: samomorilnost, izvajalci zdravstvene nege, preventiva, dejavniki tveganja, duševno zdravje.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 548; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (854,31 KB) |
2. |
3. Korelacija med bulimijo in depresijo : podobnosti in razlikeKsenija Jovanović, 2015, diplomsko delo Opis: V strokovni literaturi in tematskih pogovorih avtorji oziroma nastopajoči večkrat povezujejo
bulimijo z depresijo, vendar te korelacije praviloma ne pojasnijo natančneje. Obstajajo celo
podatki, iz katerih je mogoče sklepati, da ima tri četrtine bulimičnih oseb hkrati tudi
simptome depresije.
V prvem delu naloge sem opravila intervjuje z osebami, obolelimi za bulimijo, in skušala
ugotoviti, ali njihovo obnašanje, počutje, razmišljanje o življenju in o njihovi bolezni
dejansko kažejo na večjo ali manjšo prisotnost depresije.
V drugem delu naloge sem opravila intervjuje s strokovnjaki, psihiatri, ki imajo bogate,
večletne izkušnje s tovrstnimi boleznimi. Njihova mnenja in komentarji, ki se nanašajo na
simptomatiko obeh bolezni, so mi pomagali ugotoviti bistvena dejstva pri korelaciji med
bulimijo in depresijo.
In končno, z uporabo vsega zbranega gradiva sem poskusila odgovoriti še na eno vprašanje, ki
se mi zdi zanimivo: Ali razlike v poimenovanju določenih bolezni in bolezenskih stanj lahko
vplivajo na pravilnost diagnosticiranja in zdravljenja – tudi pri trditvi, da je oseba z bulimijo
hkrati tudi depresivna?
Ključne besede: bulimija, depresija, avtoagresija, samomorilnost, samopodoba, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1600; Prenosov: 89
Celotno besedilo (498,02 KB) |
4. Razumevanje in stigmatiziranje samomorilnosti med mladimi v Sloveniji : diplomska nalogaAleš Vrtovec, 2018, diplomsko delo Opis: V Sloveniji je samomor zelo pogosta oblika smrti. V letu 2017 si je življenje vzelo 411 ljudi,
kar je štirikrat več ljudi, kot jih je umrlo v prometnih nesrečah. Številka je dodatno skrb
vzbujajoča, če vemo, da samomor prizadene v povprečju šest ljudi, ki so pokojnemu blizu.
Kljub temu se v javnosti o samomorilnosti ne govori veliko. Lahko rečemo, da je
samomorilnost stigmatizirana tematika. Velikokrat se stigmatizira že iskanje strokovne
pomoči ob soočanju s psihičnimi težavami. Stigmatizira se tudi svojce ljudi, ki so storili
samomor. Začetek osveščanja o problematiki samomorilnosti bi moral obstajati že med
mladostniki.
V diplomski nalogi preverjamo, kakšno sta poznavanje in razumevanje samomorilnosti med
mladimi v Sloveniji od 15. do 25. leta starosti. Prav tako smo preverili, v kolikšni meri je
prisotna stigma do samomorilnosti svojcev in oseb, ki iščejo pomoč v duševnih stiskah,
predvsem ko se soočajo s suicidalnimi mislimi, ali je njihov klic slišan. Zanimalo nas je tudi,
kakšen je odnos mladih do iskanja strokovne psiho-socialne pomoči in kakšen pogled imajo
do sistemskih rešitev države. Ugotovili smo, da so mladi slabo osveščeni o problematiki
samomorilnosti, čeprav bi si želeli o tem imeti več znanja. Kljub želji pomagati samomorilno
ogroženim ljudem je še vedno opaziti pojav stigme do tega področja in do iskanja pomoči v
primeru čustvenih težav. Rezultati kažejo, da je treba narediti še veliko na izobraževanju in
destigmatizaciji mladih od področja samomorilnosti.
Ključne besede: samomorilnost, mladi, osveščenost, stigmatizacija, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1562; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1013,42 KB) |
5. |
