1. |
2. |
3. Zaznavanje kakovosti pitne vode različnih družbenih skupin kot javnozdravstveni izziv : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vedeSebastjana Klepec Hlebič, 2026, master's thesis Abstract: Teoretično izhodišče: Dostop do varne in kakovostne pitne vode je temeljna človekova pravica in ključen dejavnik javnega zdravja. Poleg dejanske kakovosti pitne vode je pomembna tudi zaznava uporabnikov, saj lahko razkorak med zaznano in dejansko kakovostjo vodi do tveganih vedenj uporabnikov pitne vode. Namen magistrskega dela je preučiti zaznavanje kakovosti pitne vode med uporabniki na obravnavanem območju, ga primerjati z dejansko kakovostjo pitne vode ter oceniti obveščenost uporabnikov in njihovo oceno javnega zdravja. Metode: Pri pripravi teoretičnega dela raziskave smo uporabili deskriptivno metodo s študijo domače in tuje literature, pri pripravi empiričnega dela raziskave pa smo uporabili kvantitativen pristop. Izvedli smo presečno in retrospektivno raziskavo z anketiranjem. V raziskavo so bili vključeni 204 anketiranci iz izbranih 16 občin Podravske in Pomurske zdravstvene regije. Podatke pa smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika in jih statistično analizirali s pomočjo programov Microsoft Excel in SPSS. Rezultati: Zaznavanje kakovosti pitne vode je pri anketirancih pozitivno in dobro usklajeno z dejansko kakovostjo pitne vode. Anketiranci obveščenost o kakovosti pitne vode, javno zdravje v Sloveniji in javno zdravje v občini, kjer živijo, ocenjujejo kot dobro, svoje zdravstveno stanje pa ocenjujejo bolje, in sicer prav dobro. Razprava: Merjenje zaznave kakovosti pitne vode omogoča vpogled v uporabnikovo zaznavanje in dojemanje tveganja. Ključni deležniki morajo v luči skrbi za dobro javno zdravje pozornost nameniti tudi subjektivnemu zaznavanju kakovosti pitne vode v primerjavi z dejanskim stanjem kakovosti pitne vode. Tako krepimo zaupanje v kakovost pitne vode kot ključnega dejavnika javnega zdravja na ravni posameznika, skupin, skupnosti in družbe.
Keywords: kakovost pitne vode, zaznavanje kakovosti, pitna voda, javno zdravje, zaznavanje tveganja
Published in ReVIS: 22.06.2026; Views: 362; Downloads: 30
 Full text (2,05 MB)
This document has many files! More... |
4. Medicinska sestra - nosečnica in delo v enotah intenzivne terapije in negeLidija Trobec, 2026, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Medicinske sestre – nosečnice, zaposlene v enotah intenzivne terapije so vsakodnevno izpostavljene poklicnim tveganjem. Gre za okolje z visoko stopnjo fizičnih psihičnih in okoljskih obremenitev, ki lahko vplivajo na potek nosečnosti ter izide pri materi in plodu. Namen raziskave je pridobiti celovite vpoglede v tveganja, prilagoditve in priporočila, ki so pomembna za varno in učinkovito delo te specifične skupine zaposlenih. Cilji so ugotoviti delovna tveganja, s katerimi se srečujejo medicinske sestre – nosečnice v enotah intenzivne terapije in nege, opredeliti strokovna in organizacijska priporočila za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja za medicinske sestre – nosečnice ter izidi njihovih nosečnosti.
Metode: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovali pristop z deskriptivno metodo dela. Za izdelavo teoretičnega dela smo uporabili sekundarne podatke, ki smo jih zbrali s pregledom strokovne in znanstvene literature. Primarne podatke smo zbrali s tehniko anketiranja. Anketiranje je potekalo med naključno izbranimi medicinskimi sestrami – nosečnicami zaposlenimi v enotah intenzivne terapije, kliničnih oddelkih in drugje. V raziskavi je sodelovalo 106 anketirank, zaposlenih v enotah intenzivne terapije. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS in jih grafično ter tabelarično predstavili s pomočjo aplikacije 1KA ter z računalniškim programom Microsoft Office Excel.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da so bile noseče medicinske sestre največkrat izpostavljene rokovanju z ostrimi predmeti, utrujenosti, bolnišničnim okužbam, stresu, fizično napornemu delu, škodljivim snovem, napadalnemu vedenju pacientov ter najredkeje sevanju. Kot najučinkovitejše priporočilo za zmanjšanje tveganja za zdravstvene zaplete v nosečnosti ocenjujejo izogibanje sevanju, ukinitev nočnega dela, ukinitev dela ob pacientu s potrjeno bolnišnično okužbo, zmanjšanje fizičnih obremenitev, omejevanje izpostavljenosti škodljivim dejavnikom ter najmanj učinkovito ocenjujejo prilagoditev delovnega časa.
Razprava: Enota intenzivne terapije je ena izmed najzahtevnejših enot, kjer so v večini zaposlene medicinske sestre, ki so v rodnem obdobju, razmere v enotah intenzivne terapije pa niso optimalne za nosečnice ter zahtevajo prilagoditve. Še vedno ni dobro raziskano, katere prilagoditve bi morali nadrejeni pri nosečnicah upoštevati. Ključnega pomena je zmanjšanje fizičnih obremenitev, omejevanje izpostavljenosti nevarnim dejavnikom, prilagoditev delavnika ter psihična podpora na delovnem mestu.
Keywords: nosečnost, medicinska sestra, enota intenzivne terapije, delovna tveganja, izidi nosečnosti
Published in ReVIS: 19.06.2026; Views: 284; Downloads: 10
Full text (2,08 MB) |
5. |
6. Ozaveščenost populacije v Občini Šalovci o srčno žilnih-boleznih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaDavid Žido, 2025, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Srčno-žilne bolezni predstavljajo enega vodilnih vzrokov umrljivosti v Sloveniji in po svetu. Kljub napredku medicine ostaja njihova razširjenost velika. Med najpogostejše dejavnike tveganja sodijo nezdrav življenjski slog, zvišan holesterol, sladkorna bolezen, stres in dednost. Značilni simptomi, kot so bolečina v prsnem košu, težko dihanje ali omotica, pogosto ostanejo spregledani ali napačno razumljeni. Ozaveščenost o dejavnikih tveganja lahko pomaga pri preprečevanju nastanka srčno-žilnih bolezni in lajšanju le-teh. Eno ključnih vlog pri obravnavi teh bolezni imajo zdravstveni delavci, še posebej medicinske sestre. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metoda raziskovanja. S pomočjo strukturiranega anketnega vprašalnika (1KA) smo med prebivalci občine Šalovci zbrali podatke o njihovi ozaveščenosti glede srčno-žilnih bolezni, dejavnikov tveganja, simptomov in preventivnih ukrepov. Zbrane podatke, ki smo jih pridobili z naključnim vzorčenjem, smo analizirali s pomočjo programa Excel. Rezultati: V anketi, ki je zajela 100 prebivalcev, je 85 % anketirancev prepoznalo vsaj tri simptome srčno-žilnih bolezni, kar kaže na osnovno raven ozaveščenosti. Več kot polovica pozna glavne dejavnike tveganja, a zdravstvene delavce kot vir informacij navaja le manjši delež. Kljub prepoznavanju pomembnosti preventive večina ne spremlja redno krvnega tlaka ali holesterola. Več kot 50 % anketiranih podpira dodatna izobraževanja o srčno-žilnih boleznih. Diskusija: Raziskava potrjuje osnovno informiranost prebivalcev o srčno-žilnih boleznih, vendar opozarja na pomanjkanje praktičnega ukrepanja in nizko vključenost zdravstvenega osebja v preventivo. Povečanje dostopnosti informacij in večja vloga medicinskih sester bi lahko izboljšala preventivne navade prebivalcev. Ključna je kombinacija izobraževanja, svetovanja in preventivnega delovanja.
Keywords: srčno-žilne bolezni, simptomi, dejavniki tveganja, zdravljenje, vloga medicinske sestre
Published in ReVIS: 17.06.2026; Views: 315; Downloads: 9
Full text (2,03 MB) |
7. Vpliv notranje organizacije visokošolskega zavoda na učinkovitost izvajanja javnih naročil : magistrsko deloMartina Lebar, 2026, master's thesis Abstract: Vpliv notranje organizacije visokošolskega zavoda na učinkovitost izvajanja javnih naročil je osrednja tema magistrskega dela, ki izhaja iz pomena javnega naročanja za zakonito, pregledno in gospodarno porabo javnih sredstev v javnem sektorju. Visokošolski zavodi se zaradi svoje kompleksne organizacijske strukture in raznolikosti dejavnosti soočajo s posebnimi izzivi pri načrtovanju in izvajanju javnih naročil, kar se pogosto odraža v zamudah, pravnih tveganjih in manjši učinkovitosti postopkov. Namen raziskave je bil analizirati vpliv notranje organizacije na izvajanje javnih naročil ter ugotoviti, kateri organizacijski dejavniki odločilno prispevajo k uspešnosti ali neučinkovitosti teh postopkov. Raziskava temelji na poglobljeni analizi organizacijske strukture, nabavne funkcije in poteka javnonaročniških postopkov v izbranem visokošolskem zavodu, dopolnjeni z omejenim empiričnim vpogledom v prakso primerljivih institucij. Ključne ugotovitve kažejo, da so na učinkovitost javnih naročil najpomembneje vplivali jasna razdelitev pristojnosti, pravočasno in sistematično načrtovanje nabav, centralizirana organizacija nabavne funkcije ter ustrezna strokovna usposobljenost zaposlenih. Analiza je pokazala, da razpršena organizacija nabave, pomanjkljiva komunikacija med organizacijskimi enotami in nezadostna vključenost nabavne službe v zgodnje faze postopkov povečujejo tveganje za napake in podaljševanje postopkov. Uvedba centralizirane nabavne službe in podpora informacijskega sistema sta se izkazali kot ključna dejavnika za večjo preglednost, standardizacijo postopkov in učinkovitejši nadzor nad porabo sredstev. Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju organizacijskih vplivov na javno naročanje v visokošolskem okolju ter ponujajo uporabna izhodišča za izboljšanje organizacije javnih naročil tudi v drugih primerljivih javnih zavodih, pri čemer omejitve raziskave izhajajo predvsem iz osredotočenosti na en sam študijski primer.
Keywords: notranja organizacija, visokošolski zavodi, javna naročila, nabavna funkcija, učinkovitost, organizacijski dejavniki, tveganja
Published in ReVIS: 15.06.2026; Views: 370; Downloads: 8
Full text (2,48 MB) |
8. Dejavniki tveganja za fluktuacijo zaposlenih iz socialno varstvenih zavodovMelisa Avdić, 2026, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Fluktuacija zaposlenih je gibanje delovne sile, ki se kaže v odhodih, menjavi ali prezaposlovanju kadra, kar lahko pomembno vpliva na stabilnost organizacije. Na fluktuacijo vplivajo delovni pogoji, plačilo, psihosocialne obremenitve, organizacijski odnosi in individualne okoliščine zaposlenih. V socialnovarstvenih zavodih, kjer gre za zahtevne pogoje oskrbe ranljivih skupin, so ti dejavniki še izrazitejši in lahko pomembno vplivajo na zadovoljstvo in zadržanje kadra. Namen naše raziskave je preučiti tveganja za fluktuacijo zaposlenih iz socialnovarstvenih zavodov.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarno zbiranje podatkov v mesecu septembru 2025 je temeljilo na sestavljeni predlogi za polstrukturirani intervju. Izbrani vzorec je bil namenski in je vključeval šest udeležencev: tri diplomirane medicinske sestre, enega tehnika zdravstvene nege, enega bolničarja negovalca in eno osebo s srednješolsko izobrazbo, ki so bili zaposleni v socialnovarstvenem zavodu in so ga zapustili.
Rezultati: Intervjuvanci so navedli, da na fluktuacijo vplivajo organizacijski dejavniki (slabi delovni pogoji, nizko plačilo, pomanjkanje kadra), psihosocialni dejavniki (izgorelost, stres, konflikti, občutek spregledanosti), individualni dejavniki (starost, pričakovanja, zdravstvene težave) in sistemski dejavniki (nestabilno financiranje, nizka družbena prepoznavnost poklica). Kot glavne razloge za odhod so izpostavili preobremenjenost, neurejene urnike, nizko plačilo in slabe odnose z vodstvom. Večina je poročala o upadu motivacije in negativnem vplivu dela na duševno zdravje.
Razprava: Rezultati potrjujejo ugotovitve tujih raziskav, da kombinacija neustreznih delovnih pogojev, nizkega plačila in psihosocialnih obremenitev bistveno povečuje namero po odhodu. Za zmanjšanje fluktuacije je potreben celovit pristop, ki vključuje izboljšanje delovnih pogojev, konkurenčno plačilo, večje možnosti za strokovni razvoj, krepitev vodstvenih kompetenc in psihosocialno podporo zaposlenim. Na sistemski ravni so ključni stabilno financiranje, jasni kadrovski normativi in promocija poklica. Brez teh ukrepov bo sektor dolgotrajne oskrbe še naprej izpostavljen kadrovskim krizam, kar bo negativno vplivalo na kakovost oskrbe uporabnikov.
Keywords: fluktuacija zaposlenih, socialnovarstveni zavodi, dejavniki tveganja, prezaposlovanje, delovni pogoji, izgorelost.
Published in ReVIS: 05.06.2026; Views: 376; Downloads: 7
Full text (973,04 KB) |
9. Vloga medicinske sestre pri preprečevanju elektrolitskega neravnovesja pri starostnikuBrigita Domić, 2026, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava vlogo medicinske sestre pri preprečevanju in obvladovanju elektrolitskega neravnovesja pri starostnikih. Elektrolitske motnje predstavljajo pomemben klinični problem, saj lahko pri starostnikih zaradi fizioloških sprememb, kroničnih bolezni, polifarmakoterapije ter zmanjšanega vnosa tekočin in hrane povzročijo resne zdravstvene zaplete. Namen raziskave je bil preučiti, katere dejavnike tveganja medicinske sestre prepoznavajo pri starostnikih, katera zdravila in terapije najpogosteje prispevajo k nastanku elektrolitskega neravnovesja, katere simptome zdravstveni delavci najpogosteje prepoznajo ter kakšen je pomen prehrane in hidracije pri preprečevanju teh motenj.
Keywords: elektrolitsko neravnovesje, starostnik, medicinska sestra, dejavniki tveganja, hidracija, prehrana, zdravstvena nega
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 310; Downloads: 6
Full text (1,12 MB) |
10. Obvladovanje dejavnikov tveganja za padce in poškodbe v kliničnem okoljuSabina Dekleva, 2026, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Padci v kliničnem okolju sodijo med najpogostejše neželene dogodke, ki pomembno vplivajo na varnost pacientov, stroške zdravstvene obravnave in organizacijsko odgovornost zdravstvenih ustanov. Namen raziskave je raziskati in analizirati dejavnike tveganja za padce in poškodbe v kliničnem okolju.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna raziskava, ki je bila opravljena s pomočjo anketnega vprašalnika med 94 zdravstvenimi delavci na internističnem oddelku sekundarne ravni. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko in osnovnimi primerjavami frekvenc za oceno razširjenosti opaženih dejavnikov tveganja, praks poročanja ter stališč do organizacijskih ukrepov.
Rezultati: Zaposleni kot najpogostejše notranje dejavnike tveganja navajajo kognitivno okvaro (28 % anketiranih), motnje gibanja (27 %) in farmakoterapijo (19 %), med zunanjimi pa odsotnost oziroma nezadostno prisotnost osebja ter pretekle padce (oba po 35 %), neprilagojeno opremo (17 %), neurejene prostore in ovire na tleh (7 %) ter pomanjkljivo osvetlitev (4 %). Večina (60 %) ocenjuje obstoječe protokole za preprečevanje padcev kot ustrezne.
Razprava: Ugotovitve potrjujejo večfaktorsko naravo padcev in poudarjajo potrebo po celostnem pristopu, ki združuje sistematično ocenjevanje tveganja, krepitev varnostne kulture, stalno izobraževanje osebja ter redno timsko analiziranje padcev. Za nadaljnje zmanjšanje tveganja so ključne organizacijske izboljšave, boljša implementacija protokolov in aktivno vključevanje pacientov ter svojcev v preventivne aktivnosti.
Ključne besede: padci pacientov, dejavniki tveganja, klinično okolje, varnost pacientov, medicinska sestra.
Keywords: padci pacientov, dejavniki tveganja, klinično okolje, varnost pacientov, medicinska sestra.
Published in ReVIS: 02.06.2026; Views: 330; Downloads: 4
Full text (1,15 MB) |
