Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 80
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV BOSONOGE OBUTVE NA STOPALA
Andraž Kobal, 2025, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo proučevali vpliv bosonoge obutve na aktivacijo mišic in funkcionalnost stopala. Ugotoviti smo želeli, ali uporaba bosonoge obutve poveča aktivacijo mišic stopala in izboljša njihovo funkcionalnost. Namen in cilji naloge so bili analizirati obstoječe raziskave na to temo ter proučiti pozitivne in negativne učinke uporabe bosonoge obutve. Pri raziskovalnem vprašanju je bila ključnega pomena identifikacija pozitivnih učinkov bosonoge obutve in potencialnih tveganj, povezanih z njeno uporabo. Postavljena hipoteza je bila, da obstajajo zanesljivi znanstveni dokazi, da bosonoge obutev poveča aktivacijo mišic stopala in izboljša funkcionalnost stopala. V pregled literature je bilo vključenih deset raziskav, ki so bile izbrane na podlagi njihove kakovosti in ustreznosti kriterijem. Raziskave so pokazale različne rezultate, vendar je večina raziskav potrdila pozitivne učinke bosonoge obutve na mišično aktivacijo, moč in funkcionalnost stopal. Raziskavi Fuller et al. (2017) in Ryan et al. (2013) sta opozorili na povečano tveganje za poškodbe pri uporabi tovrstne obutve, predvsem pri posameznikih z večjo telesno maso ali intenzivnim treningom. Največja tveganja za poškodbe so se pokazala pri mišicah goleni. Glede na pregled literature zaključujemo s spoznanji, da bosonoga obutev lahko izboljša funkcionalnost in moč stopal, vendar je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Postopno uvajanje in prilagajanje posameznikovim potrebam sta ključnega pomena za zmanjšanje tveganja za poškodbe. Ugotovitve te raziskave lahko pripomorejo k razvoju fizioterapevtskih pristopov in k varnejši in učinkoviti uporabi bosonoge obutve v rehabilitaciji in športu. Za stroko so pomembne pridobitve v obliki boljšega razumevanja vplivov bosonoge obutve na stopalo, kar lahko omogoča boljše svetovanje in načrtovanje terapevtskih programov. Za podrobnejše razumevanje dolgoročnih učinkov in optimizacijo uporabe bosonoge obutve pri različnih starostnih skupinah, pri različnem telesnem stanju in življenjskem slogu ljudi so potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: Bosonoga obutev, fizioterapija, starostniki, dejavniki tveganja, tekači.
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2025; Ogledov: 109; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,95 MB)

2.
3.
Pomen zgodnjega preprečevanja srčno–žilnih bolezni : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena nega
Barbara Šulek, 2023, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: srčno–žilne bolezni so predstavljene kot ene izmed vodilnih vzrokov smrti in zmanjšane kakovosti življenja posameznikov. Obenem številni dejavniki, ki jih vključuje zdrav življenjski slog, prispevajo k izboljšanju zdravja in hkrati pomagajo k zmanjšanju tveganja in k preprečevanju srčno–žilnih boleznih. Metode: teoretični del diplomske naloge temelji na deskriptivni metodi dela z analizo domače in tuje strokovne literature, pridobljene iz podatkovnih baz, ob upoštevanih vključitvenih kriterijih. Raziskovalni del predstavlja kvalitativno metodo dela z uporabo spletnega anketnega vprašalnika. Vključeni vzorec je izbran po metodi snežne kepe. Pridobljeni podatki so prikazani v tabelarni podobi, izdelani v programu Microsoft Excel 2016 in s pripisano ustrezno interpretacijo v Microsoft Word 2016. Rezultati in razprava: poznavanje srčno–žilnih bolezni je med anketiranci visoko, obenem svoj življenjski slog ocenjujejo kot dober. Polovica anketiranih telesno aktivnost pogosto vključuje v življenjski slog, kajenje pri anketirancih ni prisotno v velikem deležu. Od pijače pogosto uživajo vodo in kavo, od hrane pa zelenjavo in sadje. Anketiranci hrano redko dosoljujejo in redko uživajo alkohol. Zavedajo se, da je življenjski slog pomemben dejavnik tveganja, kar dokazujejo s tem, da bi v primeru ogroženosti svojega zdravja bili pripravljeni spremeniti življenjski slog. Sklep: kljub hitremu načinu življenja in številnim drugim dejavnikom, ki vplivajo na oteženost vzdrževanja zdravega življenjskega sloga, je pomembno, da kot posamezniki s pravo stopnjo ozaveščenosti znamo pravilno pristopiti k zdravemu načinu življenja in obenem tako zmanjšamo dejavnike tveganja in preprečimo zgodnje bolezni, povezane s srčno–žilnimi boleznimi.
Ključne besede: žilne bolezni, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 04.07.2025; Ogledov: 132; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (974,83 KB)

4.
Poznavanje tveganj za nastanek in zdravljenje žolčnih kamnov med populacijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena nega
Živa Kočar, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Žolčni kamni sodijo med najpogostejše bolezni trebušnih organov, saj njihova pojavnost narašča s starostjo. Statistični podatki kažejo, da so žolčni kamni pri ženskah dvakrat pogostejši kot pri moških. Po 50. letu starosti naj bi jih imela vsaka peta ženska in vsak deseti moški. Ozaveščenost ljudi o zdravem življenjskem slogu bistveno prispeva k zmanjšanju tveganja za nastanek žolčnih kamnov. Veliko vlogo pri tem imajo medicinske sestre. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Razvili smo strukturiran anketni vprašalnik, katerega namen je bil raziskati poznavanje tveganj za nastanek in zdravljenje žolčnih kamnov med splošno populacijo. Anketa je bila izvedena na slučajnostnem vzorcu; dobljene podatke smo obdelali s programsko verzijo SPSS. Anketo smo izvedli preko spletne platforme 1KA. Rezultati: Hipoteze lahko na podlagi ankete potrdimo, saj anketiranci dobro poznajo dejavnike tveganja, kjer so najbolj izpostavili genetiko (70 %) in debelost (67 %). Več kot polovica anketirancev pozna oba načina zdravljenja žolčnih kamnov, 51 % se jih je odločilo za zdravljenje na konzervativni in operativni način. 94 % anketirancev meni, da bi bilo potrebno več splošnih informacij o žolčnih kamnih, kot so dejavniki tveganja, simptomi in zdravljenje. Glede na našo raziskovalno vprašanje lahko trdimo, da anketiranci poznajo dejavnike tveganja in simptome žolčnih kamnov. Zaključek: Spoznanje, da so žolčni kamni danes velik problem in so vse bolj pogosti, bi drugačen pristop zdravstvenih strokovnjakov do njih lahko to spremenil. Že več splošnih informacij, kot so dejavniki tveganja, simptomi in zdrav način življenja, bi lahko krepko zmanjšalo število žolčnih kamnov.
Ključne besede: žolčni kamni, dejavniki tveganja, simptomi, zdravljenje, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 99; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,90 MB)

5.
Preprečevanje raka : učinkoviti pristopi in strategije pri obvladovanju tveganj za nastanek bolezni
Milena Majer, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Presejalni programi, kot so kolonoskopija in mamografija, dokazano zmanjšujejo smrtnost zaradi raka. Javnozdravstvene kampanje, ki ozaveščajo o dejavnikih tveganja in pomenu preventive, imajo ključno vlogo pri spreminjanju vedenjskih vzorcev in povečanju sodelovanja v presejalnih programih. Cilji: Namen raziskave je oceniti učinkovitost preventivnih strategij in presejalnih programov ter vpliv javnozdravstvenih kampanj na ozaveščanje o raku. Teoretični cilj je analizirati učinek zdrave prehrane, telesne aktivnosti in učinkovitosti presejalnih programov, empirični pa pridobiti podatke o njihovem učinku in vplivu kampanj na vedenje glede tveganj za raka. Metoda: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in anketni vprašalnik z 18 vprašanji. Vzorec 100 naključno izbranih prebivalcev Slovenije, starejših od 18 let, smo analizirali s pomočjo deskriptivne statistike v programih Microsoft Excel in IBM SPSS. Rezultati: Večina anketirancev je seznanjena z vplivom nezdravega življenjskega sloga na tveganje za raka. 52 % anketirancev redno sodeluje v presejalnih programih, 48 % pa navaja pomanjkanje informacij in časovne omejitve. Razprava: Hipoteza, da preventivni ukrepi, kot so opuščanje kajenja, zdrava prehrana in telesna aktivnost zmanjšujejo tveganje za razvoj raka, je potrjena. Hipoteza o več kot 80 % učinkovitosti presejalnih programov je zavrnjena. Javnozdravstvene kampanje dokazano povečujejo ozaveščenost, raziskava pa nakazuje potrebo po večjem osveščanju in izboljšanju dostopnosti programov.
Ključne besede: rak, preprečevanje raka, presejalni programi, dejavniki tveganja za raka
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2025; Ogledov: 86; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

6.
Primerjava tveganj in delovanja borz na izbranih trgih v razvoju
Tjaša Valič, 2025, ni določena

Opis: Magistrsko delo obravnava uspešnost in tveganja na izbranih trgih v razvoju vključenih v indeks S&P IFCI - Malezije, Kolumbije, Južne Afrike in Poljske. V raziskavi se natančneje analizira šest ključnih tveganj za vlagatelje: omejitve obsega trga, učinkovitost delovanja, omejitve mednarodne dostopnosti, transparentnost družb, omejitve in legalne zaščite ter politična nestabilnost. Delo vključuje kvalitativno in kvantitativno analizo, ki zajema celovit pregled literature in primerjavo izbranih ključnih kazalnikov uspešnosti ter tveganj na izbranih trgih. Proaktivne pobude držav in borz izboljšujejo zaupanje vlagateljev. Pridobljeni vpogledi poudarjajo potrebo po temeljiti oceni tveganja pri sprejemanju naložbenih odločitev pred vlaganjem na trgih v razvoju.
Ključne besede: borza, investicijska tveganja, trgi v razvoju, S&P IFCI indeks, investiranje
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2025; Ogledov: 179; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

7.
Tveganja pri delu z arhivskim gradivom in soočanje slovenskih ustvarjalcev z njimi : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Arhivistika in dokumentologija
Iva Katarina Rimele, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljena problematika tveganj in nesreč, s katerimi se arhivi in ustvarjalci arhivskega ter dokumentarnega gradiva soočajo pri vsakdanjem poslovanju. V sedanji informacijski družbi se skupaj z višanjem števila dokumentov viša tudi število groženj, ki jih lahko poškodujejo ali popolnoma uničijo. Z dobrim načrtovanjem in preučevanjem možnih neljubih dogodkov lahko institucije preprečijo ali vsaj omejijo uničujoče posledice tveganj. V nalogi so predstavljene različne metodologije za iskanje tveganj in možne grožnje, ki ogrožajo dokumente v fizičnem ali elektronskem okolju. Predstavili smo tudi slovenske ustvarjalce in nekaj primerov njihovega soočenja z neljubimi dogodki. Namen naloge je prikazati težave, s katerimi se srečujejo ustvarjalci in na enem metu zbrati možne rešitve zanje. Z izvedeno anketo smo pridobili pomembne informacije o tem, kaj želijo ustvarjalci na področju upravljanja s tveganji še izboljšati. V nalogo smo zajeli slovensko in angleško literaturo, zaradi zelo velike količine že napisanega s tega področja, pa je možno, da nismo zajeli čisto vseh. Uporabili smo primerjalno metodo in metodo vsebinske analize ter svoja raziskovanja podprli z izvedbo ankete. Raziskava je pokazala pomembnost ustreznega upravljanja fizičnega in elektronskega gradiva vse od njegovega nastanka ter potrebo po izmenjavi izkušenj o reševanju nesreč med širšo arhivsko stroko in ustvarjalci. Samo z upoštevanjem do sedaj preizkušenih metod reševanja in z iskanjem novih bomo lahko zagotovili, da bo naša kulturna dediščina še učinkoviteje zavarovana in se bo ohranila za poznejše generacije.
Ključne besede: tveganja, arhivi, slovenski ustvarjalci, reševanje gradiva
Objavljeno v ReVIS: 26.05.2025; Ogledov: 215; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

8.
Projektni management prometne infrastrukture : izgradnja protihrupnih ograj na avtocestah v Republiki Sloveniji
Metka Celestina Češnovar, 2025, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se osredotoča na načine vodenja projektov pri izgradnji avtocestne infrastrukture v RS, pri čemer se dela primerjava s procesi, ki jih opredeljuje knjiga "Project Management Body of Knowledge Guide – Sixth Edition". Kot primer projekta je podan projekt izgradnje protihrupnih ograj, ki se postavljajo na avtocestah v Sloveniji. Glavni cilj je podrobno predstaviti praktično uporabo projektnega managementa na praktičnem primeru ter poudariti ključno vlogo discipline projektnega managementa pri uspešni izvedbi gradbenih projektov v Sloveniji. Raziskava, narejena pri vsebini magistrskega dela, bo preverila hipotezo o vplivu obstoječe zakonodaje na spodbujanje izvajanja infrastrukturnih projektov v skladu z načeli priročnika Project Management Body of Knowledge (PMBOK). S tem ciljem bomo analizirali veljavno zakonodajo, preverili njeno skladnost s standardi PMBOK ter ocenili doslednost in morebitna odstopanja. Metode, uporabljene v raziskavi, vključujejo analizo zakonodaje, primerjavo s standardi PMBOK ter študijo primerov izvedenih infrastrukturnih projektov. Hkrati bomo proučili, ali uporaba omenjenih procesov, zlasti načrtovanje kakovosti, vpliva na izvedbo projekta izgradnje protihrupnih ograj na avtocesti v okviru pričakovanega. Rezultati magistrskega dela potrdijo obe hipotezi in cilji so doseženi. Uporaba projektnega managementa za infrastrukturni projekt poveča učinkovitost na vseh ravneh ter omogoča boljše vodenje projektov, rezultati pa lahko pripomorejo k povečanju pomena implementacije teh procesov na področju izgradnje infrastrukture in odpirajo možnosti za projektni pristop na tem področju. Magistrsko delo lahko služi kot vodič za podobne primere pri izgradnji državne infrastrukture, saj so procesi in zakonodaja podobni in omogočajo izvedbo drugih projektov z nekaterimi prilagoditvami.
Ključne besede: projektni management, prometna infrastruktura, protihrupne ograje, projektno vodenje, tveganja, stroški
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 407; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (4,23 MB)

9.
10.
PREPREČEVANJE BOLNIŠNIČNIH OKUŽB V OPERACIJSKIH PROSTORIH
Eva Novak, 2025, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Bolnišnične okužbe so okužbe, povezane z zdravstveno nego, in dandanes predstavljajo velik izziv po celem svetu. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije bolnišnične okužbe povečujejo možnost za nastanek večjih stroškov, povečane obolevnosti in invalidnosti ter v nekaterih primerih celo vodijo v smrt. Operacijski prostori predstavljajo veliko tveganje za širjenje in prenos mikroorganizmov. Ti se lahko prenašajo prek zdravstvenega osebja, okolja, materiala ter pacienta in imajo možnost povzročitve bolnišničnih okužb in resnih pooperativnih zapletov. Namen raziskave v diplomski nalogi je raziskati morebitne možnosti za preprečevanje bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih. Cilji raziskave so bili ugotoviti pomen higiene rok in naloge zdravstvenega osebja, raziskati vloge okolijskih dejavnikov ter identificirati dejavnike tveganja za nastanek bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom. Raziskovalni vzorec je predstavljalo 110 anketirancev (27 moških in 83 žensk). Med celotno raziskavo in obdelavo podatkov so bila upoštevana etična načela raziskovanja. Rezultati: Večina (68 %) anketirancev meni, da je največji dejavnik tveganja za nastanek bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih neustrezna higiena rok, kamor spadata umivanje in razkuževanje rok. Takoj za tem pa je kontaminacija instrumentov (67 %). Okoli 85 % anketirancev meni, da je higiena rok zanje zelo pomembna, in 13 %, da je pomembna. Kot največji razlog za nepravilno izvajanje higiene rok je 59 % anketirancev izbralo pomanjkanje časa. Kar 80 % anketirancev je mnenja, da sta čistoča in sterilizacija operacijskih prostorov zelo pomembno opravilo. Večina (67 %) anketirancev pa meni, da je čistoča površin največji vpliv iz okolja. Razprava: Ugotovili smo, da so glavni dejavniki za nastanek bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih neustrezna higiena rok, nepravilna sterilizacija instrumentov, neuporaba osebne zaščitne opreme, slabo očiščeni prostori in pomanjkljivo usposabljanje osebja. Neustrezna higiena rok je najpogostejši dejavnik za nastanek okužbe, pri čemer smo ugotovili, da kljub visoki ozaveščenosti zdravstvenega osebja v praksi pogosto prihaja do pomanjkljive higiene rok. Tudi druge raziskave omenjajo, da je ustrezna higiena rok eden najpomembnejših, najcenejših in najpreprostejših ukrepov za preprečevanje okužb. Prav tako smo ugotovili, da ima zdravstveno osebje ključno vlogo pri preprečevanju bolnišničnih okužb v operacijskih prostorih. To vključuje pravilno higieno rok, pravilno sterilizacijo instrumentov in pravilno uporabo osebne varovalne opreme. Kljub dejavnikom tveganja, ki so povezani z zdravstvenimi delavci, pacientom, ne smemo pozabiti na dejavnike iz okolja. Ugotovili smo, da so dejavniki iz okolja, kot so umivanje in razkuževanje površin v operacijskih prostorih, kakovost zraka, temperatura in vlaga, še kako pomembni za varno delovanje v operacijski sobi. Pri vseh kategorijah se pojavljajo razne ovire, vendar moramo kljub vsem tem delovati strokovno in po naših najboljših močeh, da pacientu zagotovimo varno zdravstveno obravnavo.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, operacijski prostor, izolacija, dejavniki tveganja
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 360; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh