1. Uporabnost pliometrične vadbe v fizioterapevtski obravnaviPia Šneperger, 2025, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo obravnavali uporabnost pliometrične vadbe v fizioterapevtski obravnavi. Namen diplomske naloge je bil pregledati literaturo o uporabnosti pliometrične vadbe v fizioterapevtski praksi. Cilj diplomske naloge pa je bila sestava priporočil o uporabnosti pliometrične vadbe v fizioterapevtski praksi. Prav tako smo si zastavili hipotezo, ki pravi, da je pliometrična vadba uporabna metoda v fizioterapevtski praksi. S pregledom literature smo potrdili zastavljeno hipotezo, da je pliometrična vadba učinkovita in koristna metoda v fizioterapevtski praksi, saj pozitivno vpliva na razvoj mišične moči, koordinacije, ravnotežja in funkcionalne zmogljivosti posameznikov. Pliometrično vadbo je treba uvajati postopoma, najprej z vajami za stabilizacijo in ravnotežje, nato pa z dinamičnimi in eksplozivnimi gibi, pri čemer se intenzivnost
prilagaja posameznikovi telesni pripravljenosti in stopnji rehabilitacije. Ključna sta pravilna tehnika in strokovni nadzor, da se zagotovi varna izvedba in zmanjša tveganje
za poškodbe, zlasti pri skokih in pristankih. Pri načrtovanju vadbe je treba upoštevati individualne značilnosti, kot so starost, telesna teža in stopnja poškodbe, pri čemer visoko intenzivna vadba ni primerna za otroke, mlajše od 16 let in zahteva posebno previdnost
pri posameznikih s čezmerno telesno težo. Pliometrične vaje so učinkovite pri rehabilitaciji poškodb kolenskih in gleženjskih vezi, saj izboljšujejo stabilizacijo sklepov
in zmanjšujejo tveganje za ponovne poškodbe, poleg tega pa prispevajo k preprečevanju poškodb z izboljšanjem mišične moči, propriocepcije in koordinacije. Izboljšujejo tudi
ravnotežje in hitrost stabilizacije sklepov, kar je še posebej pomembno pri starejših posameznikih, saj zmanjšujejo tveganje za padce. Redna vključitev teh vaj v
rehabilitacijske programe izboljšuje funkcionalno gibljivost, zmanjšuje tveganje za poškodbe ter pomembno prispeva k višji kakovosti življenja. V prihodnosti bi bilo
smiselno narediti več raziskav o pliometrični vadbi, saj je literature na to temo zelo malo, zaradi česar je težje oblikovati jasne smernice. Keywords: Pliometrična vadba, fizioterapija, uporabnost, priporočila Published in ReVIS: 27.11.2025; Views: 406; Downloads: 9
Full text (1,93 MB) |
2. Učinkovitost okluzijske vadbe na rehabilitacijo mišično-skeletnih poškodb – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaŽan Uran, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: okluzijska vadba je oblika vadbe, ki se je v zadnjih letih izkazala za učinkovito v zgodnji fazi rehabilitacije mišično-skeletnih poškodb. V zadnjem času se je poslužuje vedno več fizioterapevtov in kineziologov. Naš namen je bil raziskati učinkovitost okluzijske vadbe na uspešnost rehabilitacije mišično-skeletnih poškodb. Metode: izvedli smo kvalitativno vsebinsko analizo in uporabili naslednje raziskovalne metode: metodo klasifikacije, deskripcije, kodiranja, komparacije, kompilacije in analize. Raziskave smo izbrali z vključitvenimi in izključitvenimi kriteriji prek sistema PRISMA. Uporabljena literatura v večini ni starejša od 10-ih let, napisana je v nam razumljivem jeziku. V empirični del smo vključili 6 raziskav, ki so vključevale okluzijsko vadbo tekom rehabilitacije mišično-skeletnih poškodb ramena, komolca, zapestja, kolena, Ahilove tetive in gležnja. Rezultati: ugotovili smo, da ima okluzijska vadba ugoden vpliv na zmanjšanje bolečine po operaciji/poškodbi (Jack idr. 2022; Fan idr. 2023), ohranja mineralno kostno gostoto in mišično maso (Jack idr. 2022), izboljša mišično moč in omogoča hitro vračanje optimalne funkcije prizadetega uda (Jack idr. 2022; Fan idr. 2023; McGinniss idr. 2022; Karanasios idr. 2023; Killinger idr. 2019; Bentzen idr. 2024). Je tudi učinkovito orodje pri konzervativnih načinih zdravljenja ruptur tetiv (Bentzen idr. 2024). Killinger idr. (2019) so ugotovili, da okluzijska vadba v kombinaciji s submaksimalno everzijo in dorzalno fleksijo skočnih skleov statistično pomembno vpliva na aktivacijo m. tibialis anterior, medtem ko niso dokazali statistično pomembnega vpliva na aktivacijo m. fibularis longus, pomembno vpliva tudi na zmanjšano nasičenost muskulature s kisikom (SmO2). Razprava: ugotovili smo, da igra okluzijska vadba ključno vlogo pri zgodnji rehabilitaciji različnih mišično-skeletnih poškodb. Keywords: okluzijska vadba, mišično-skeletne poškodbe, rehabilitacija mišično-skeletnih poškodb, dosedanji pristopi pri zdravljenju, aktivna populacija Published in ReVIS: 22.10.2025; Views: 438; Downloads: 8
Full text (1,39 MB) This document has many files! More... |
3. Fizioterapevtska diagnostika in sledenje učinkom fizioterapevtske obravnave na mentalno počutje pacientovZala Gajšek, 2025, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava vpliv kinezioterapije na duševno zdravje, s poudarkom na zmanjševanju simptomov depresije, anksioznosti in stresa ter izboljšanju splošnega psihološkega počutja. Namen dela je bil s pomočjo pregleda literature raziskati, kako lahko različne oblike terapevtske vadbe prispevajo k izboljšanju psihičnega počutja posameznikov, in jih podpreti z znanstvenimi dokazi. V nalogi so bile analizirane raziskave, ki so obravnavale vpliv aerobne vadbe, vadbe za moč, razteznih vaj in sprostitvenih tehnik, uporabljenih znotraj kinezioterapevtskih pristopov. Metodološko je bil uporabljen pregled literature s sistematičnim iskanjem v podatkovnih bazah PubMed in ScienceDirect, pri čemer je bilo na podlagi vnaprej določenih vključitvenih in izključitvenih meril v končno analizo zajetih 13 raziskav. V raziskavah je bilo skupno vključenih več tisoč udeležencev različnih starosti in zdravstvenih stanj. Večina analiziranih raziskav je vključevala dolgotrajne vadbene programe, ki so trajali od 8 do 24 tednov, s pogostostjo izvajanja od dva- do trikrat tedensko. Pri pregledu literature smo se osredotočili na različne ciljne skupine, med katerimi so bili posamezniki z depresivnimi in anksioznimi motnjami, kroničnimi telesnimi obolenji ter posebne populacije, kot so starejši in nevrološki bolniki. Rezultati so pokazali, da kinezioterapija pomembno prispeva k zmanjšanju simptomov depresije in anksioznosti, izboljšanju spanja, znižanju ravni stresa ter krepitvi splošnega duševnega zdravja. Ugotovitve potrjujejo, da je kinezioterapija lahko učinkovita samostojna ali dopolnilna metoda v obravnavi duševnih stanj in da je učinkovitost večja, kadar so vadbeni programi prilagojeni zdravstvenemu stanju, sposobnostim in potrebam bolnika. Uporabnost ugotovitev je pomembna za prakso fizioterapevtov, saj ponuja strokovna priporočila za vključevanje vadbenih programov pri izboljšanju psihofizičnega počutja bolnikov. Omejitve predstavljajo predvsem individualne razlike, dostopnost strokovnega kadra in tveganje pri pretirani vadbi. Kljub temu se je izkazalo, da je kinezioterapija pomemben nefarmakološki pristop, ki celostno prispeva k boljšemu zdravju in kakovosti življenja. Keywords: Kinezioterapija, terapevtska vadba, duševno zdravje, depresija, anksioznost, stres, holistični pristop. Published in ReVIS: 22.10.2025; Views: 458; Downloads: 9
Full text (600,08 KB) |
4. Primerjava učinkovitosti vadbe mišic medeničnega dna in funkcionalne magnetne stimulacije pri zdravljenju stresne urinske inkontinence – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaUrška Resnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Stresna urinska inkontinenca (SUI) je najpogostejša oblika uhajanja urina, ki prizadene vsako tretjo žensko. Fizioterapija kot primarno metodo konservativnega zdravljenja uporablja vadbo mišic medeničnega dna (VMMD), v zadnjih desetih letih pa se vedno pogosteje uporablja tudi magnetna stimulacija. Namen diplomskega dela je bil primerjava učinkovitosti obeh metod pri zmanjšanju simptomov SUI ter analiza prednosti in slabosti obeh pristopov, kar bi lahko v prihodnje olajšalo odločitev za metodo zdravljenja. Metode: Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, pri čemer smo uporabili metodo kompilacije, deskripcije, komparacije in metodo analize ter sinteze. V raziskavo smo vključili 13 študij in en strokovni članek. Postopek iskanja izbranih študij smo predstavili s PRISMA diagramom. Kakovost izbranih člankov smo ocenili s pomočjo ocenjevalne lestvice PEDro. Glede na raziskovalna vprašanja smo analizirali raziskave in jih razdelili v tabelo kategorij in kod. Rezultati: Obe metodi sta se dokazali kot učinkoviti pri zmanjšanju simptomov SUI, krepitvi mišic medeničnega dna (MMD) in izboljšanju njihove vzdržljivosti, pri obeh se je spremenila morfološka lastnost sečil in pozitivni vpliv na izboljšanje dnevne kakovosti življenja. Primerjava obeh metod je pokazala večje razlike pri primerjavi prednosti in slabosti. Razprava: VMMD za učinkovito zdravljenje zahteva aktivno sodelovanje pacientke in pravilno izvedbo vaj, medtem ko se je MS izkazala za uporabno pri pacientih s slabim zaznavanjem MMD ali s trdovratnejšo obliko SUI. Po priporočilih EAU ostaja VMMD prva izbira zdravljenja, MS pa sekundarna metoda zaradi pomanjkanja kratko- in dolgoročnih raziskav o učinkovitosti. Keywords: stresna urinska inkontinenca, vadba mišic medeničnega dna, magnetna stimulacija, fizioterapija Published in ReVIS: 07.10.2025; Views: 520; Downloads: 17
Full text (1,44 MB) |
5. Vpliv uporovne vadbe na kostno gostoto pri osebah z osteoporozo – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaMaruša Udrih, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Osteoporoza je kronična sistemska skeletna bolezen, za katero sta značilna postopno zmanjševanje kostne gostote in spremenjena mikroarhitektura kostnega tkiva, kar vodi v povečano krhkost kosti in s tem večjo dovzetnost za zlome. Predstavlja najpogostejšo presnovno bolezen kosti pri odraslih po vsem svetu ter eno izmed vodilnih zdravstvenih težav pri starejših in osebah z bolezenskimi stanji, ki neugodno vplivajo na kostno presnovo. Namen: S pregledom literature želimo preučiti vpliv uporovne vadbe na kostno gostoto pri osebah z osteoporozo. Osredotočili se bomo na primerjavo učinkovitosti uporovne vadbe z drugimi vadbenimi oblikami ter analizirali, kako različni parametri uporovne vadbe, kot so intenzivnost, pogostost in trajanje, vplivajo na spremembe kostne gostote. Metoda: Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Google Scholar, PubMed in ProQuest. V iskanje so bili vključeni članki, objavljeni med letoma 2015 in 2025, ki so ustrezali vnaprej določenim vključitvenim kriterijem. Pridobljene podatke smo kvalitativno analizirali. Rezultati: V analizo smo vključili osem študij, ki so izpolnjevale izbrane kriterije in se vsebinsko nanašale na tematiko raziskave. Pregled je pokazal, da se pri obravnavi osteoporoze uporabljajo različni vadbeni pristopi, pri čemer se uporovna vadba dosledno izkazuje kot ena najučinkovitejših metod za povečanje kostne gostote. Razprava: Najboljši učinki na povečanje kostne gostote pri osebah z osteoporozo so bili doseženi z visokointenzivno uporovno vadbo, zlasti pri obremenitvah nad 70 % do 85 % enega ponovitvenega maksimuma (1RM). Keywords: osteoporoza, kostna gostota, tveganje za zlome, uporovna vadba, vadba za moč Published in ReVIS: 30.09.2025; Views: 465; Downloads: 9
Full text (1,18 MB) |
6. |
7. Telesna vadba nosečnic: ozaveščenost o ustreznosti in izvajanju vadbe : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaPetra Gabrovec, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: V nosečnosti prihaja do številnih sprememb, saj se materino telo prilagaja razvoju ploda. Mnoge ženske se tudi v obdobju nosečnosti ukvarjajo z vadbo, ki jo je potrebno prilagoditi sposobnostim in zdravstvenemu stanju ženske ter jo izvajati v skladu s smernicami. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda zbiranja podatkov in kvantitativna metoda raziskovanja, s spletnim anketnim vprašalnikom, ki je skupno zajemal 20 vprašanj. V raziskavi so sodelovale 104 zdrave nosečnice iz vse Slovenije, ki niso imele rizične nosečnosti in so pričakovale enega otroka, ter mamice prve tri mesece po porodu, ki so odgovarjale na vprašanja o telesni vadbi v času nosečnosti. Rezultati: Rezultati analize anketnega vprašalnika so pokazali, da se večina nosečnic ukvarja s telesno vadbo, vendar jih le slaba polovica pozna absolutne in relativne kontraindikacije vadbe. Ugotovili smo, da mediji in družbena omrežja v določeni meri predstavljajo vir informacij o telesni vadbi, vendar iščejo informacije tudi v drugih virih. Anketiranke ocenjujejo, da je glavni dejavnik za slabo ozaveščenost premajhna pozornost s strani zdravstvenih delavcev, svojo stopnjo ozaveščenosti pa je največ nosečnic ocenilo kot zmerno. Razprava: Zadostna ozaveščenost o ustreznosti in izvajanju telesne vadbe med nosečnostjo je zelo pomembna za ohranjanje zdravja nosečnice in ploda. Ugotavljamo, da so nosečnice v Sloveniji v določeni meri ozaveščene o smernicah in priporočilih telesne vadbe, vendar bi bili v tej smeri potrebni še dodatni ukrepi, s katerimi bi izboljšali znanje in izvajanje vadbe v skladu z njimi. Keywords: nosečnost, telesna vadba, priporočila, ozaveščenost Published in ReVIS: 26.09.2025; Views: 398; Downloads: 12
Full text (1,72 MB) |
8. Prevalenca stresne urinske inkontinence in ozaveščenost o vadbi mišic medeničnega dna po vaginalnem porodu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaAna Rauter, 2025, undergraduate thesis Abstract: Nosečnost ter vaginalni porod v nekaterih primerih vodita do različnih disfunkcij medeničnega dna, med katerimi se pogosto pojavlja stresna urinska inkontinenca. Pojavnost stresne urinske inkontinence negativno vpliva na kakovost življenja žensk v poporodnem obdobju, zato je izvajanje vadbe mišic medeničnega dna ključnega pomena. Koncept vadbe temelji na izboljšanju mišične moči in vzdržljivosti, kar vodi do zmanjšane verjetnosti pojava in lajšanja simptomov stresne urinske inkontinence. Raziskava, izvedena v sklopu diplomskega dela, je temeljila na anketiranju 196 žensk, ki so ustrezale vnaprej določenim vključitvenim kriterijem. S statistično analizo podatkov smo ugotovili, da se je 73 % anketirank po porodu vsaj nekajkrat na mesec soočalo s stresno urinsko inkontinenco. Incidence uhajanja urina pa so ključno vplivale na nižjo kakovost življenja. Med drugim se je z višjo starostjo ob vaginalnem porodu, številom porodov ter poškodbo presredka med porodom, povečevala sama verjetnost pojava stresne urinske inkontinence, medtem ko večje stopnje stresne urinske inkontinence, opredeljene glede na pogostost simptomov, zaradi naštetih dejavnikov ni bilo mogoče dokazati. Največ anketirank (44 %) je informacije o vadbi mišic medeničnega dna pridobilo od fizioterapevta. 70 % anketirank je po porodu izvajalo vadbo mišic medeničnega dna. Na verjetnost izvajanja vadbe je vplivala tako stopnja izobrazbe kot tudi razumljivost in natančnost posredovanih informacij, kar poudarja ključno vlogo fizioterapevta pri natančni in kakovostni edukaciji žensk. Statistična analiza podatkov ni potrdila povezave med izvajanjem vadbe in zmanjšanjem incidenc uhajanja urina, vendar je deskriptivna analiza odgovorov pokazala, da je 65 % anketirank bilo mnenja, da je bila vadba koristna pri lajšanju simptomov stresne urinske inkontinence. Keywords: stresna urinska inkontinenca, vadba mišic medeničnega dna, ozaveščenost, vaginalni porod Published in ReVIS: 26.09.2025; Views: 532; Downloads: 15
Full text (3,76 MB) |
9. Koristi in vpliv prenatalne vadbe na psihofizično stanje nosečnice in razvoj ploda : pregled literatureSara Kolmanič, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Kljub znanstvenim dokazom o pozitivnih učinkih prenatalne vadbe na zdravje matere in ploda, manj kot 15 % nosečnic doseže priporočeno raven telesne aktivnosti. Strahovi pred škodljivostjo vadbe in pomanjkanje informacij pogosto vodijo v telesno nedejavnost, kar lahko vpliva na potek nosečnosti in razvoj ploda. Diplomsko delo obravnava vpliv varne prenatalne vadbe na psihofizično stanje nosečnic ter njen pomen za zdrav razvoj ploda. Metode: Empirični del diplomskega dela temelji na kvalitativni sistematični analizi znanstvenih študij iz let 2015 – 2025, pridobljenih iz baz PubMed, PubMed Central, PEDro in ScienceDirect. Uporabljene so bile metode kompilacije, komparacije, analize, deskripcije in sinteze. Članki so bili izbrani po vnaprej določenih kriterijih in ocenjeni s pomočjo PEDro lestvice ter prikazani s PRISMA diagramom. Raziskave so bile analizirane glede na raziskovalna vprašanja in razdeljene v tabelo kategorij in kod. Rezultati: Devet analiziranih raziskav potrjuje pozitivne učinke varne prenatalne vadbe na zmanjšanje nosečniških težav, boljše psihično počutje nosečnic in ugoden vpliv na rast ter razvoj ploda. Fizični učinki zajemajo predvsem zmanjšanje prekomernega pridobivanja telesne teže in izboljšanje srčno-žilnega zdravja, medtem ko na psihološkem področju zmanjšuje simptome depresije in anksioznosti ter prispeva k boljši kakovosti življenja. Prav tako jo povezujejo z zmanjšanjem tveganja za zaplete v nosečnosti in izboljšano funkcijo posteljice. Na podlagi primerjave študij v empiričnem delu je mogoče opredeliti več vrst vadbe, ki so se izkazale za učinkovite in varne. Razprava: Kljub znanim koristim ostaja delež telesno aktivnih nosečnic nizek. Pomembno je spodbujati ozaveščenost, prilagoditi priporočila in vključiti varno vadbo kot sestavni del prenatalne oskrbe. Keywords: varna prenatalna vadba, psihofizično stanje, razvoj ploda, zdravje v nosečnosti, smernice telesne aktivnosti Published in ReVIS: 18.09.2025; Views: 435; Downloads: 11
Full text (1,05 MB) |
10. VPLIV VADBE IN MULTIDISCIPLINARNEGA PRISTOPA NA OTROKE S CEREBRALNO PARALIZOLara Rifl, 2025, undergraduate thesis Abstract: CP je najpogostejši razlog za gibalno oviranost otrok. Je nevrološka motnja, ki močno vpliva na gibanje in telesno držo, in je posledica poškodbe razvijajočih se možganov, kot je intrakranialna krvavitev ali pomankanje kisika v možganih. Pri otrocih s CP starši opažajo ne-doseganje razvojnih mejnikov, kot je osvojitev prevalitve ali plazenje, diagnoza pa je potrjena z magnetno resonanco. Za določitev oblike CP in stopnje okvare poznamo velik nabor ocenjevalnih instrumentov, ki se lahko uporabljajo za vse nevrološke in razvojne motnje, ter ocenjevalne instrumente specifične za CP. Funkcionalni ocenjevalni instrumenti pogosto vključujejo vidike grobe motorike (sedenje, stoja, hoja) in fine motorike (doseganj, prijemanje). Ker je CP neozdravljiva je naloga terapevtske skupine, da skozi rehabilitacijo otrok doseže in zadrži željeno telesno, senzorno, psihološko in socialno funkcijo. Glede na stopnjo, poda terapevtska obravnava otroku orodja, za karseda uspešno in samostojno življenje. Terapevtski programi osredotočeni na specifične naloge vsakdanjega življenja in doseganje specifičnih ciljev, ki so postavljeni v vsakdanje okolje, pokažejo najboljše rezultate za doseganje funkcionalnosti otroka. Za otroke z višjo stopnjo prizadetosti, ki ne hodijo, je za vadbo potrebno izbrati druge medije (voda ali terapija s konjem) ali prilagoditve obstoječih vadb (vadba na tekaški progi s podprto telesno težo). Vsak vadbeni program ni primeren za vse otroke s CP, zato mora biti vadbeni program sestavljen po posameznikovih zmožnostih in ciljih. Komunikacija med družino in terapevtsko skupino mora biti odprta, saj starši poročajo o otrokovem napredku ali možnih težavah in skrbeh. Dobro počutje, samostojnost, integracija v skupnost in sodelovanje so osnovni cilji, h katerim moramo stremeti. Keywords: cerebralna paraliza, vadba, mišična moč, nadzor drže, Rehabilitacija, zdravljenje spastičnosti, multidisciplinarni pristop Published in ReVIS: 16.09.2025; Views: 556; Downloads: 17
Full text (872,42 KB) |