Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 29
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Ravnotežje in propriocepcija pri starostnikih
Tjaša Pevc, 2019

Opis: Namen diplomske naloge je bil predstaviti pomen ravnotežja in propriocepcije pri starostnikih. V sklopu tega smo ugotavljali spremembe, ki se v času procesa staranja razvijejo v organizmu, in predstavili teorije staranja. Namen je bil tudi predstaviti pojavnost in problematiko padcev v starosti. Poleg tega smo raziskovali pomen, oceno in značilnosti ravnotežja in propriocepcije pri starostnikih. Ob postavitvi hipotez in raziskovalnih vprašanj smo želeli ugotoviti prisotnost padcev pri obeh spolih. Ugotavljali smo tudi, ali trening ravnotežja vpliva na zmanjšanje tveganja za padce in na zmanjšanje strahu pred padci. Poleg tega smo raziskovali vpliv treninga mišične moči na izboljšanje ravnotežja in s tem posledično na zmanjšanje padcev pri starostnikih. V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno metodo. Podatke smo črpali iz virov slovenske in tuje literature, ki smo jih poiskali s pomočjo podatkovnih baz kot sta: PubMed in COBISS. Iskali smo jih po ključnih besedah: starostniki, padci v starosti, ravnotežje, propriocepcija in vadba ravnotežja. Iskali smo predvsem aktualno in novejšo literaturo. Pri pregledu literature smo tako obravnavali raziskave, v katere so bile vključene osebe od 60. leta starosti naprej. Pridobljene podatke, ki smo jih vključili v diplomsko delo, smo predhodno kritično analizirali. Avtorji ugotavljajo različne dejavnike tveganja za padce glede na spol. Dokazano je, da pogosteje padajo ženske. Avtorji so enotni, da ima vadba ravnotežja pozitivne vplive na zmanjšanje padcev in na zmanjšanje strahu pred ponovnim padcem. Le-ti ugotavljajo tudi, da vadba za izboljšanje mišične moči pomembno vpliva na izboljšanje ravnotežja. Iz dokazov v literaturi lahko sklepamo, da z vadbo ravnotežja in propriocepcije pri starostnikih pomembno prispevamo k zmanjševanju padcev in zmanjšanju strahu pred padci. Dokaze iz literature lahko praktično uporabljamo tako pri preventivni kot kurativni obravnavi starostnikov. V prihodnje je potrebno izvesti raziskave, ki bodo med sabo primerjale različne vrste vadbenih programov usmerjenih v ravnotežje in ugotavljale njihovo stopnjo učinkovitosti za zmanjšanje padcev in strahu pred padci.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Starostniki, padci v starosti, ravnotežje, propriocepcija, vadba ravnotežja.
Objavljeno: 05.09.2019; Ogledov: 4156; Prenosov: 505
.pdf Celotno besedilo (938,01 KB)

2.
VPLIV VADBE NA FUNKCIJSKE ZMOGLJIVOSTI STAREJŠIH
David Trofenik, 2019

Opis: Uvod in namen: Namen diplomskega dela je pregledati strokovno in znanstveno literaturo s področja usmerjene telesne vadbe in vpliva le-te na kakovost življenja starejših oseb ter predstaviti vrednost aktivnega življenskega sloga in telesne aktivnosti. Pomembnost vpliva telesne vadbe na funkcijske sposobnosti starejših dokazuje proučena obstoječa strokovna in znanstvena literatura s področja usmerjene telesne vadbe, vpliva vadbe na kakovost življenja, ohranjanja ter izboljševanja gibljivosti, vpliva na ravnotežje, zmanjševanja dejavnikov tveganja za padce, vpliva na kognitivne zmogljivosti. Vse to prispeva k večjemu vključevanju te populacije v družbo in krepi njihovo socialno mrežo. Rezultati: Raziskave kažejo, da je mogoče z ustrezno vadbo bistveno vplivati na gibalne sposobnosti starejših. Telesna vadba vpliva tudi na splošno razpoloženje posameznika, upočasnjuje upad kognitivnih zmogljivosti, preprečuje degenerativne možganske spremembe. Uporabnost: Predstavitev pozitivnih učinkov aktivnega življenskega sloga in telesne aktivnosti je podana po pregledu recenzirane strokovne in znanstvene literature s področja usmerjene telesne vadbe in vpliva vadbe na kakovost življenja starejših.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Starejše osebe, kakovostno staranje, ravnotežje, telesna vadba v starosti.
Objavljeno: 02.10.2019; Ogledov: 4110; Prenosov: 563
.pdf Celotno besedilo (807,28 KB)

3.
Pred in poporodna telesna pripravljenost
Ina Dolenc, 2020

Opis: Uvod in namen: Nosečnost in obdobje po porodu sta izjemno pomembni obdobji. Namen diplomske naloge je natančneje opredeliti vpliv telesne vadbe na telesno pripravljenost posameznic v predporodnem obdobju in njihov kasnejši porod, ter natančneje pregledati vrste telesnih dejavnosti, ki so zanje primerne. Izpostaviti je potrebno tudi pomembnost krepitve mišic medeničnega dna in vpliv telesne pripravljenosti na kakovost življenja žensk v pred in poporodnem obdobju. Metode: S pomočjo kritične proučitve literature smo opravili pregled vidikov pred in poporodne telesne pripravljenosti. Pri poglobljenem študiju literature smo uporabili deskriptivno metodo. Poiskali smo članke in recenzirano literaturo, ki je bila objavljena v obdobju zadnjih desetih let, v angleškem jeziku. Rezultati: Raziskave kažejo pozitiven vpliv telesne vadbe na predporodno telesno pripravljenost in kasnejši porod. Telesna pripravljenost vpliva tudi na kakovost življenja žensk v poporodnem obdobju. Uporabnost: Predstavitev pozitivnih učinkov telesne vadbe in dobre telesne pripravljenosti v pred in po porodnem obdobju, ki je podana na podlagi pregleda strokovne in znanstvene literature. Omejitve: Omejitveni dejavniki pri pripravi diplomske naloge so majhno število preiskovancev v študijah, nedostopnost do celotnega besedila raziskav in študije, ki so bile starejše od desetih let.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Telesna pripravljenost (physical fitness), predporodno obdobje (prepartum period), poporodno obdobje (postpartum period), vadba (exercise), nosečnost (pregnancy).
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 2426; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (855,78 KB)

4.
VLOGA FIZIOTERAPEVTA PRI PREPREČEVANJU OSTEOPOROZE
Anže Završnik, 2020

Opis: Osteoporoza je velik problem starejše populacije in predstavlja precejšnje breme družbe in zdravstvene blagajne. Bolezen lahko vodi v slabšo kakovost življenja, v nezmožnost samooskrbe ali v skrajnem primeru celo v smrt. Vplivamo lahko na dejavnike tveganja, ki so v današnji družbi zelo pogosti. Pri samem diagnosticiranju bolezni obstajajo smernice, ki so enotne za ves svet. Obstajajo protokoli in računalniški algoritem, ki so dostopni vsem zdravstvenim delavcem, ki želijo prispevati k boju proti osteoporozi. Največ lahko naredimo v preventivi, in sicer že v obdobju otrok. Obstajajo športne dejavnosti in športi, ki bodo otroku prinesli zadovoljstvo, krepitev mišičnega sistema, izboljšanje propriocepcije in večanje mineralne kostne gostote. Za starejšo populacijo premoremo programe pri različnih inštitucijah, ki so namenjeni preventivi osteoporoze. Ti programi vsebujejo edukacijo o zdravi prehrani, pravilnem gibanju in aktivnem življenjskem stilu. Osteoporoza bo vedno pogostejša in lahko kroji kakovost posameznikovega življenja. O bolezni je veliko znanega, zelo pomembno pa je, da poznamo tudi preventivne ukrepe in imamo ustrezne mehanizme, da jo preprečimo, zdravimo ali vsaj omejimo. Ob dobrem sodelovanju, posluhu in spoštovanju različnih vej primarnega zdravstva, smo v tem boju lahko zelo uspešni in zmoremo ključno vplivati na kakovost življenja vsakega posameznika.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Dejavniki tveganja, telesna vadba, mineralna kostna gostota, fizioterapija.
Objavljeno: 28.05.2020; Ogledov: 2922; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

5.
Vadba proti uporu kot sredstvo za preprečevanje osteoporoze pri starejših odraslih
Aljaž Železnik, 2020

Opis: Osteoporoza je bolezen kosti, pri kateri gre za upadanje kostne gostote in tkiva ter za arhitekturne spremembe v kosti, kar se odraža v zmanjšani kostni moči. Posledice so vidne v večji verjetnosti za zlome, ki se najpogosteje zgodijo v kolku, hrbtenici in zapestju. Bolezen je pogostejša pri starejših odraslih, še posebej pri ženskah. Zaradi staranja družbe se bodo ekonomske in zdravstvene posledice osteoporoze še povečevale, kar lahko preraste v globalni problem. Telesna vadba je ena izmed potencialnih metod za preprečevanje in zdravljenje osteoporoze, vendar ni jasno kateri tip, intenzivnost, frekvenca in trajanje telesne vadbe naj bi bili najbolj primerni za izboljšanje kostnih lastnosti. Raziskave nakazujejo, da vadba proti uporu omogoča ohranjanje ali izboljšanje mineralne kostne gostote, vsebnosti kostnih mineralov in mase. Odzivi, ki jih povzročijo mehanične obremenitve, v kosteh privedejo do povečane gradnje in zmanjšane razgradnje kosti, kar se odraža v ohranjanju ali izboljšanju kostnih lastnosti. Pregled literature nakazuje, da naj bi bila za izboljšanje primernejša vadba proti uporu zmerne ali visoke intenzivnosti izvedene pri 75% 1RM ali več. Vadba pod tem nivojem načeloma ohranja kostne lastnosti, vendar jih ne izboljšuje. Vadba proti uporu naj bi potekala dva do trikrat tedensko. Zmerno intenzivni programi naj bi vsebovali 8 do 12 vaj, ki zajemajo večje mišične skupine. Na vajo naj bi se izvedlo 2 do 3 serije z 8 do 12 ponovitvami. Pri višje intenzivnih programih se število vaj in ponovitev zmanjša, vendar se poveča število serij. Zaradi majhnega števila visoko intenzivnih študij je težko določiti primerno število serij, vaj in ponovitev. Vadba proti uporu, izvedena pod strokovnim nadzorom in s primernim povečevanjem obremenitev, je primerna za starejše odrasle tudi pri visoki intenzivnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mineralna kostna gostota, vadba proti uporu, trening jakosti, postmenopavzalno, starejši odrasli
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 1796; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (765,19 KB)

6.
VPLIV STOPNJE DEMENCE NA SODELOVANJE IN POSLEDIČNO IZBOLJŠANJE RAVNOTEŽJA PRI STAROSTNIKIH
Tonja Kolednik, 2020

Opis: Teoretična izhodišča: Demenca predstavlja vse večjo skrb za javno zdravje. Poleg primanjkljaja kognicije in sprememb v vedenju se pri ljudeh z blago demenco ali drugo kognitivno okvaro pojavljajo tudi primanjkljaji v ravnotežju, koordinaciji in gibanju. Metode: Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo raziskovanja. Ta zajema pregled domače in tuje strokovne literature. V sklopu empiričnega dela smo s pomočjo rezultatov Kratkega preizkusa spoznavnih sposobnosti vzorec najprej razdelili v tri skupine. V času raziskave smo vadbo za oskrbovance doma starejših občanov prilagodili in jo preoblikovali v tako imenovano multimodalno oziroma večkomponentno vadbo, ki je vključevala vaje za izboljšanje ali ohranjanje sklepne gibljivosti, vaje za povečanje moči spodnjih okončin in vaje za izboljšanje ravnotežja. Pred začetkom vadbe in po osmih tednih vadbe smo njihovo ravnotežje testirali z Vstani in pojdi- testom ter Bergovo lestvico. Enako smo storili tudi po osmih tednih multimodalne vadbe. Dobljene podatke smo nato analizirali s statističnim programom SPSS. Rezultati: Med začetnim in končnim testiranjem po Bergovi lestvici smo ugotovili izboljšanje ravnotežja po osemtedenski multimodalni vadbi povprečno za 1,57 točke. Zaradi statistične vrednosti, ki je znašala p=0,101 ne moremo reči, da gre za statistično pomembno razliko. Tudi pri Vstani in pojdi-testu se je čas trajanja izvedbe testa izboljšal za 1,47 sekunde. Gre za statistično pomembno razliko, saj vrednost statistične značilnosti znaša p=0,038. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je ocena ravnotežja po Bergovi lestvici po izvedbi vadbe boljša kot pred vadbo v vseh treh skupinah. Statistično značilno razliko med začetno in končno meritvijo ocene ravnotežja po Bergovi lestvici smo ugotovili le pri skupini z blago stopnjo demence (p=0,035). Ugotovili smo tudi, da so osebe z blago in zmerno stopnjo demence dosegle večji napredek v izboljšanju ravnotežja kot osebe s hudo stopnjo demence. Razprava: Stopnja demence vpliva na sodelovanje in s tem na izboljšanje ravnotežja pri starostnikih z demenco. Statistično pomembnih razlik nismo našli, domnevno zaradi premajhnega vzorca, premajhne frekvence vadbe ter prekratkega trajanja izvedbe vadbe, ki bi jo bilo potrebno podaljšati vsaj za štiri tedne.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: demenca, stopnje demence, ravnotežje, multimodalna vadba
Objavljeno: 07.01.2021; Ogledov: 1779; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

7.
Fizioterapevtska obravnava urinske inkontinence pri moških in ženskah
Taja Valjavec, 2021

Opis: Uvod in namen: Namen diplomske naloge je s pregledom strokovne literature preučiti vpliv fizioterapije na urinsko inkontinenco, ki je pri obeh spolih čedalje pogostejša. S pregledom literature želimo pridobiti nova znanja, s katerimi bomo lažje razumeli vlogo fizioterapije pri obravnavi urinske inkontinence in razliko med obravnavo inkontinence pri spolih. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo, s katero smo na podlagi obstoječe literature preverjali delovni hipotezi. To smo storili s povzemanjem tuje in domače literature. Pomagali smo si s spletnimi bazami PubMed, Google Scholar ter spletnimi stranmi, povezanimi z urinsko inkontinenco. Rezultati: Po pregledu strokovne literature smo ugotovili, da je izvajanje vaj za krepitev mišic medeničnega dna najboljši način konservativnega zdravljenja in najboljša preventiva zoper nastanek stresne urinske inkontinence. Poleg tega raziskave potrjujejo, da se pojavnost urinske inkontinence s starostjo stopnjuje. Uporabnost: Predstavitev različnih načinov zdravljenja in način izvajanja fizioterapije pri pacientih z urinsko inkontinenco. Omejitve: Omejitve, s katerimi smo se soočali pri pisanju diplomske naloge, so nepregledni članki, plačljivi članki ter nedostopnost do člankov ali celotnega besedila.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: fizioterapija, urinska inkontinenca, medenično dno, vadba, starost.
Objavljeno: 07.05.2021; Ogledov: 1745; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (675,22 KB)

8.
Kinezioterapevtski pristopi v fizioterapevtski obravnavi
Nina Geržina Kampjut, 2021

Opis: Uvod in namen: Kinezioterapija je poleg manualne terapije osrednji del fizioterapevtske obravnave. Namen diplomske naloge je pripraviti pregled sodobnih smernic kinezioterapevtskih pristopov pri različnih zdravstvenih skupinah. Metode: Metoda dela je sistematični pregled znanstvenih del. Pri iskanju literature smo uporabili podatkovno zbirko PubMed. Vključili smo raziskave v angleškem jeziku, objavljene med letoma 2015 in 2020, pregledne znanstvene članke, metaanalize, randomizirane kontrolirane klinične raziskave in strokovne članke. Vključitvena merila so predstavljala vse vire informacij v navedenem časovnem obdobju, skladno s preučevano vsebino in članke, katerih predmet preučevanja je obsegal gibalno terapijo ali kinezioterapijo. Izključitvena merila so obsegala vse prispevke izven časovnega obsega ter vsebinsko neskladne objave. Rezultati: V pregled literature smo vključili 8 ustreznih znanstvenih člankov. Uporabnost: Pregled sodobnih smernic lahko predstavlja oprijem za uspešno promocijo kinezioterapije. Omejitve: Omejitev preglednega dela je predstavljala izbira zdravniške podatkovne zbirke PubMed, ki pa smo jo želeli pregledati ravno v namen preučevanja prisotnosti kinezioterapije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vadba, fizioterapija, zdravje, preventiva, poškodba
Objavljeno: 10.06.2021; Ogledov: 1463; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

9.
BOLEČINA V KRIŽU PRI MLADOSTNIKIH
Anja Bajda, 2021

Opis: V Sloveniji in tudi drugod po svetu predstavlja zelo velik problem vse večji odstotek prisotnosti BvK pri aktivni populaciji. Bolečina ne izbira spola ali starosti, saj prizadene tako mladostnike, kot starejšo populacijo, prav tako prizadene športnika ali fizičnega delavca, kot tistega, ki opravlja stoječe delo. Pred desetletjem še nismo razumeli, kako lahko gibalna sposobnost pri mladostnikih v ZDA vse bolj upada, danes pa podobno težavo opažamo tudi pri nas. Prevalenca BvK pri mladostnikih strmo narašča. Pojavlja se tudi vse več dejavnikov tveganja, ki vplivajo na nastanek BvK. Odločili smo se podrobneje proučiti najpogostejše dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek BvK pri mladostnikih in ugotoviti pomen terapevtske vadbe, kot preventive za preprečevanje BvK. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika na populaciji 100 mladostnikov, v starostnem obdobju od 15. do 20. leta. Raziskavo smo opravili pri naključno izbranih mladostnikih. Iz opravljene raziskave in zgoraj navedenih podatkov smo ugotovili, da so najpogostejši dejavniki za nastanek BvK pri mladostnikih starost, spol, okolje, dolgotrajno sedenje, uporaba elektronskih naprav, športna aktivnost in športna neaktivnost ter dednost. Ugotavljamo, da večina mladostnikov ne izvaja terapevtske vadbe, kot preventive za preprečevanje BvK. Terapevtska vadba s poudarkom na individualno prilagojenih programih vadbe, ki vključujejo raztezne vaje in vaje za moč, je učinkovita oblika terapije proti BvK. Potrebna bi bila večja ozaveščenost mladostnikov o pravilni skrbi za hrbtenico, telesna vadba, učenje pravilnih tehnik dvigovanja in sprememba dejavnikov tveganja za pojav BvK. Do sedaj izvedeni intervencijski programi so temeljili na izobraževanju otrok in mladostnikov o pravilni skrbi za hrbtenico, vključevanju telesne aktivnosti ali kombinaciji obojega. Potrebno bi bilo razviti in preizkusiti preventivne programe, ki bodo bolj učinkoviti pri preprečevanju BvK pri mladostnikih. Pomembno bi se bilo osredotočiti na zgodnje odkrivanje pojava BvK pri otrocih in mladostnikih in s tem posledično zmanjšati pojavnost BvK pri odrasli populaciji. Za nadaljnje raziskave opisane problematike bi bila potrebna natančnejša definicija BvK pri mladostnikih, ki bo omogočila boljšo primerjavo med raziskavami.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladostnik, BvK pri mladostnikih, biopsihosocialni dejavniki, terapevtska vadba, preventiva
Objavljeno: 30.06.2021; Ogledov: 1851; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (2,95 MB)

10.
VADBA ZA MOČ KOT FIZIOTERAPEVTSKA METODA ZA ZMANJŠANJE SARKOPENIJE PRI STAREJŠIH OSEBAH
Klemen Martinovič, 2021

Opis: Trend upada mišične sile se začne kmalu po 50. letu starosti in se pospeši po 70. letu starosti (Strojnik, 2011). Sarkopenijo lahko opredelimo kot sindrom, za katerega je značilna progresivna in splošna izguba mišične mase in moči s tveganjem za neugodne izide, kot so telesna okvara, slaba kakovost življenja in smrt (Santilli in sod., 2014). Mišična moč je trenutno najzanesljivejše merilo mišične funkcije, saj so zaradi tehnoloških omejitev drugi pristopi problematični kot primarni parametri za določanje sarkopenije (Cruz-Jentoft in sod., 2019). Dejavnikov tveganja za pojavitev sarkopenije je več. Eden glavnih dejavnikov pa je izguba tako počasnih kot hitrih motoričnih enot s pospešeno izgubo hitrih motoričnih enot. Poleg izgube hitrih motoričnih enot je prisotna tudi atrofija vlaken (predvsem hitrih vlaken tipa II). To povzroči izgubo mišične moči, ki jo potrebujemo za aktivnosti, kot so dvig s stola, hoja po stopnicah ali povrnitev drže po motnji ravnotežja (Lang in sod., 2010). Zato nas je v tej diplomski nalogi zanimalo, ali lahko z vadbo za moč pozitivno vplivamo na znake sarkopenije pri starejših osebah. V ta namen smo pregledali podatkovni bazi PubMed in PEDro. Po prebiranju strokovne literature smo izbrali 8 raziskav in metaanaliz. Pozitivne učinke vadbe za moč na mišično moč potrjuje 6 raziskav/metaanaliz, na telesne zmogljivosti 5 raziskav/metaanaliz in na mišično maso 2 metaanalizi. Povečanje mišične mase po obravnavah sta 2 metaanalizi zavrnili, zato glede tega nismo prišli do natančnih ugotovitev. Trdimo lahko, da ima vadba za moč pozitiven učinek na pridobitev mišične moči in izboljšanje telesne zmogljivosti pri starejših osebah s sarkopenijo. Zato jo priporočamo kot primerno, varno in učinkovito fizioterapevtsko metodo pri starejših osebah s sarkopenijo kot del preventivnega programa ali zdravljenja. Poudarjamo tudi, naj vadba poteka z večjimi bremeni (do 80 % 1RM), saj tako povečamo vpliv vadbe na izboljšanje mišične moči. Za morebitne učinke povečanja mišične mase pa priporočamo večje obsege vadbe. Ugotovitve bi lahko dopolnili, če bi imeli dostop do vseh člankov s celotno vsebino. V prihodnje bi bilo priporočljivo zajeti večje število novih metaanaliz in raziskav s širšega jezikovnega področja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sarkopenija, vadba za moč, vpliv vadbe, starostne spremembe, telesna vadba v starosti.
Objavljeno: 19.11.2021; Ogledov: 1332; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (585,09 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh