1. |
2. Telesna dejavnost starejših odraslih v domu upokojencev DomžaleRomana Lisjak, 2025, undergraduate thesis Abstract: Redna TD je ključnega pomena za zdravo staranje. Naši predniki so v paleolitiku razvili »varčne« gene, ki nam v obdobjih lakota – obilje in TD – počitek omogočajo, da naše telo optimalno deluje. V sodobnem času pa smo ljudje preveč telesno nedejavni in sedeči, to pa ni v skladu z našimi geni; zato se pojavljajo bolezni moderne dobe kot so koronarna in periferna arterijska bolezen, srčno popuščanje, dislipidemija, hipertenzija, debelost, diabetes tipa 2, kognitivno upadanje, osteoartritis, osteoporoza in druge. Posledice sedečega življenjskega stila najbolj prizadenejo starejšo populacijo in kljub priporočilom za izvajanje redne TD, redkokateri starejši odrasli dejansko vzdržujejo starosti primeren nivo TD.
V diplomski nalogi smo s proučitvijo literature raziskovali področje TN in njene učinke, z anketo pa smo želeli dobiti uvid s stopnjo TD stanovalcev, ki bivajo v institucionalnem zavodu. Zastavili smo hipotezo H1: »Starejši odrasli v Domu
upokojencev Domžale so premalo telesno dejavni«. V sistematski pregled literature smo vključili 12 raziskav v angleškem jeziku. Iz rezultatov je razvidno, da obstaja
pomembna povezava med SV, TN ter debelostjo, večjim tveganjem za padce, manjšo kardiorespiratorno kondicijo, mišično močjo in slabšim ravnotežjem. Po drugi strani pa
obstaja tudi povezava med kakršnokoli količino TD in manjšim tveganjem za smrt ter nekatere bolezni. Pomembna ugotovitev je tudi, da se je povsod z objektivnimi merilniki gibanja, količina gibanja pri preiskovancih povečala, subjektivni odgovori v vprašalnikih pa k temu niso prispevali. Rezultati ankete kažejo, da so stanovalci dovolj telesno dejavni, da v veliki večini dosegajo minimalno vrednost ZITD, prav tako
ugotavljamo, da so anketirani stanovalci aktivni vsaj 5 ur na teden, kar dosega minimalne standarde SZO. S tem smo zavrnili hipotezo H1.
Z opravljeno raziskavo smo dodatno potrdili pomen TD, njene pozitivne učinke ter negativne učinke SV, tako prisotnega v naši družbi. Pomembno je, da s tem seznanimo zaposlene, svojce ali skrbnike ter bivajoče v domovih, da bi bili vsi kot populacija bolj telesno dejavni.
Keywords: starejši odrasli, telesna dejavnost, telesna nedejavnost, institucionalni zavod, sedeče vedenje
Published in ReVIS: 06.06.2025; Views: 224; Downloads: 8
 Full text (952,04 KB) |
3. Vloga svetovalne službe in svetovalnih pogovorov pri otrocih s čustveno-vedenjskimi težavamiTajda Ivanjko, 2025, not set Abstract: V diplomski nalogi smo želeli raziskati, kako se največkrat kažejo čustveno-vedenjske težave učencev in predvsem, kakšna je pri zaviranju motečega vedenja otrok, vloga svetovalne službe. Izvedli smo kvalitativno raziskavo, in sicer pet intervjujev, s svetovalnimi delavci osnovnošolskih, prilagojenih, izobraževalnih programov.
Rezultati analize pridobljenih podatkov so pokazali, da se glavna težava pri delu z učenci s čustveno-vedenjskimi težavami kaže predvsem v neustreznosti diagnosticiranja. Kot lahko povzamemo, je ČVT v veliki večini uvrščena med druge motnje, kar še dodatno otežuje delo strokovnega kadra. Poleg tega se svetovalni delavci v nekaterih primerih ne čutijo dovolj strokovno usposobljeni za delo z učenci s čustveno-vedenjskimi težavami. Največji izziv pri delu z otroki s ČVT predstavljajo tvegane oblike vedenja, tj. nesodelovanje, opozicionalnost, fizično in verbalno nasilje, uničevanje šolskega inventarja, samopoškodovanje itn. Strategije, ki se jih svetovalni delavci največkrat poslužujejo pri delu z učenci s ČVT, so predvsem razredne delavnice in pa redne individualne obravnave. Prav tako je kot nujno in učinkovito izpostavljeno delo s starši in z zunanjimi strokovnjaki. Sodelovanje z učitelji, intervjuvanci po večini ocenjujejo kot dobro, odvisno predvsem od izkušenosti učitelja. Ko govorimo o odgovornosti učitelja in svetovalnega delavca pri delu z otroki s ČVT, je glede na rezultate odgovornost smiselno porazdeljena – po mnenju svetovalnega kadra včasih celo večja na strani učitelja. Odgovornost, ki je preložena na svetovalne delavce, se izraža predvsem na način, da so s strani svetovalnih delavcev pričakovane hitre in učinkovite rešitve, ki naj bi moteče vedenje učenca nemudoma izboljšale. Strnemo lahko, da je obravnava otrok s čustveno-vedenjskimi težavami izredno kompleksna ter dalj trajajoča in zahteva sodelovanje in povezovanje strokovnega kadra, zunanjih institucij ter strokovnjakov.
Izvedena raziskava bo lahko s pridobljenimi rezultati in ugotovitvami, v prihodnje, prispevala k izboljšanju svetovalne prakse ter nudenju smernic in napotkov za učinkovitejše delo z otroki s ČVM.
Keywords: čustveno-vedenjska motnja/težava (ČVM/ČVT), prilagojen program, svetovalna služba, osnovnošolski učenci, moteče vedenje
Published in ReVIS: 24.05.2025; Views: 278; Downloads: 9
Full text (878,84 KB) |
4. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI MLADOSTNIKU S SAMOPOŠKODBENIM VEDENJEMAmadej Puž, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Vloga medicinske sestre pri obravnavi mladostnikov s samopoškodbenim
vedenjem je ključnega pomena za uspešno prepoznavanje, razumevanje in obvladovanje tega vedenja.
Samopoškodbeno vedenje je pogosto način, s katerim mladostniki izražajo notranje stiske, kot so
čustvena bolečina, stres, depresija ali težave z identiteto. Mladostniki, ki se ukvarjajo s
samopoškodbenim vedenjem, pogosto niso sposobni obvladati svojih čustev ali se soočiti s svojimi
težavami na druge načine. Vloga medicinske sestre se torej ne nanaša le na neposredno obravnavo
mladostnikov, temveč vključuje tudi prepoznavanje širših dejavnikov, ki vplivajo na mlade in njihova
dejanja. Namen raziskave je raziskati vlogo medicinske sestre pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem. Cilji raziskave so ugotoviti vlogo medicinske sestre pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem, predstaviti terapevtske pristope, ki so pri obravnavi mladostnikov najučinkovitejši, raziskati in preučiti najpogostejše dejavnike tveganj za samopoškodbeno vedenje pri mladostnikih in raziskati znake (poškodb) na katere mora biti medicinska sestra pozorna pri prepoznavanju samopoškodbenega vedenja pri mladostnikih.
Metode: V raziskavi sta bila uporabljena kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela.
Za zbiranje podatkov je bila uporabljena predloga za polstrukturiran intervju. Raziskava je potekala od
februarja do marca 2025. Vzorec je bil namenski in vključuje šest diplomiranih medicinskih sester, ki
sodelujejo pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem. Pri zbiranju in obdelavi podatkov
smo upoštevali vsa etična načela raziskovanja. V deskriptivnem delu smo pridobili strokovno in
znanstveno literaturo v domačem slovenskem in tujem angleškem jeziku.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da medicinske sestre pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim
vedenjem najpogostejše oblike opisujejo kot telesne poškodbe, predoziranje s prepovedanimi
substancami in čustvene spremembe. Vloga medicinskih sester pri mladostnikih, ki se samopoškodujejo,
je predvsem poudarjena na pridobivanju zaupanja in ustrezni ne obsojajoči komunikaciji ter strokovni
podpori. Zdravstveni delavci imajo pri takih mladostnikih izjemno pomembno vlogo, saj so največkrat
prvi, ki navežejo stik z njimi in jim nudijo občutek varnosti in sprejetosti ter možnosti, da se nam
odprejo in povejo svoje notranje stiske.
Razprava: Vloga medicinskih sester pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem je zelo
pomembna. Pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem je ključnega pomena ustrezen
terapevtski pristop, ki omogoča hitro in strokovno pomoč. Poudarek je na empatiji in terapevtskem
pogovoru. Prav tako imajo pomembno vlogo, saj so največkrat prve, ki prepoznajo znake in s hitrim
ukrepanjem zagotovijo strokovno obravnavo. Najpogostejši dejavniki tveganj za nastanek
samopoškodbenega vedenja so travmatske izkušnje iz otroštva, nizka samopodoba, prisotnost duševnih
motenj ter socialni družinski dejavniki, kot so lahko zlorabe ali ločitev staršev. Medicinske sestre morajo
biti še posebej pozorne na več znakov samopoškodbenega vedenja, kot so fizični znaki, vedenjski in
čustveni. Najpogostejši so rezanje kože in udarjanje samega sebe, zažiganje delov kože in spremembe
v vedenju. Vloga medicinske sestre pri takih mladostnikih je ključnega pomena, saj je vključevanje
strokovnega multidisciplinarnega tima in svojcev v samo zdravljenje ključ za uspeh.
Keywords: medicinska sestra, mladostnik, samopoškodovanje, samopoškodbeno vedenje
Published in ReVIS: 26.04.2025; Views: 400; Downloads: 16
Full text (1,14 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. VPLIV PSIHOLOŠKIH SPROŽILCEV NA GENERACIJO Z PRI PRODAJI V FIZIČNI TRGOVINI NA PRIMERU OBLAČILNE INDUSTRIJENik Lacić, 2024, not set Abstract: Vpliv psiholoških sprožilcev na nakupno vedenje generacije Z v oblačilni industriji zahteva poglobljeno razumevanje tržnih pristopov. Generacija Z, odraščajoča v digitalni dobi, ima
edinstvene nakupne navade, kar predstavlja izziv za fizične trgovine. Diplomsko delo raziskuje, kako psihološki sprožilci vplivajo na nakupne odločitve generacije Z v fizičnih trgovinah z oblačili. Identificira ključne sprožilce, ki povečujejo privlačnost izdelkov in ustvarjajo pozitivne nakupovalne izkušnje. Izvedeni so bili sinteza in povzemanje navedene literature ter analiza sekundarnih statističnih podatkov iz člankov in spletnih virov. Uporabljena sta bila
kvalitativni in kvantitativni pristop. Raziskava je potrdila pomembno vlogo psiholoških sprožilcev pri oblikovanju nakupnih odločitev generacije Z.
Keywords: Psihološki sprožilci, generacija Z, oblačilna industrija, fizična trgovina, tržno komuniciranje, nakupno vedenje.
Published in ReVIS: 15.12.2024; Views: 547; Downloads: 16
Full text (828,38 KB) |
9. |
10. |
