Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 85
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Telesna dejavnost starejših odraslih v domu upokojencev Domžale
Romana Lisjak, 2025, diplomsko delo

Opis: Redna TD je ključnega pomena za zdravo staranje. Naši predniki so v paleolitiku razvili »varčne« gene, ki nam v obdobjih lakota – obilje in TD – počitek omogočajo, da naše telo optimalno deluje. V sodobnem času pa smo ljudje preveč telesno nedejavni in sedeči, to pa ni v skladu z našimi geni; zato se pojavljajo bolezni moderne dobe kot so koronarna in periferna arterijska bolezen, srčno popuščanje, dislipidemija, hipertenzija, debelost, diabetes tipa 2, kognitivno upadanje, osteoartritis, osteoporoza in druge. Posledice sedečega življenjskega stila najbolj prizadenejo starejšo populacijo in kljub priporočilom za izvajanje redne TD, redkokateri starejši odrasli dejansko vzdržujejo starosti primeren nivo TD. V diplomski nalogi smo s proučitvijo literature raziskovali področje TN in njene učinke, z anketo pa smo želeli dobiti uvid s stopnjo TD stanovalcev, ki bivajo v institucionalnem zavodu. Zastavili smo hipotezo H1: »Starejši odrasli v Domu upokojencev Domžale so premalo telesno dejavni«. V sistematski pregled literature smo vključili 12 raziskav v angleškem jeziku. Iz rezultatov je razvidno, da obstaja pomembna povezava med SV, TN ter debelostjo, večjim tveganjem za padce, manjšo kardiorespiratorno kondicijo, mišično močjo in slabšim ravnotežjem. Po drugi strani pa obstaja tudi povezava med kakršnokoli količino TD in manjšim tveganjem za smrt ter nekatere bolezni. Pomembna ugotovitev je tudi, da se je povsod z objektivnimi merilniki gibanja, količina gibanja pri preiskovancih povečala, subjektivni odgovori v vprašalnikih pa k temu niso prispevali. Rezultati ankete kažejo, da so stanovalci dovolj telesno dejavni, da v veliki večini dosegajo minimalno vrednost ZITD, prav tako ugotavljamo, da so anketirani stanovalci aktivni vsaj 5 ur na teden, kar dosega minimalne standarde SZO. S tem smo zavrnili hipotezo H1. Z opravljeno raziskavo smo dodatno potrdili pomen TD, njene pozitivne učinke ter negativne učinke SV, tako prisotnega v naši družbi. Pomembno je, da s tem seznanimo zaposlene, svojce ali skrbnike ter bivajoče v domovih, da bi bili vsi kot populacija bolj telesno dejavni.
Ključne besede: starejši odrasli, telesna dejavnost, telesna nedejavnost, institucionalni zavod, sedeče vedenje
Objavljeno v ReVIS: 06.06.2025; Ogledov: 193; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (952,04 KB)

2.
Vloga svetovalne službe in svetovalnih pogovorov pri otrocih s čustveno-vedenjskimi težavami
Tajda Ivanjko, 2025, ni določena

Opis: V diplomski nalogi smo želeli raziskati, kako se največkrat kažejo čustveno-vedenjske težave učencev in predvsem, kakšna je pri zaviranju motečega vedenja otrok, vloga svetovalne službe. Izvedli smo kvalitativno raziskavo, in sicer pet intervjujev, s svetovalnimi delavci osnovnošolskih, prilagojenih, izobraževalnih programov. Rezultati analize pridobljenih podatkov so pokazali, da se glavna težava pri delu z učenci s čustveno-vedenjskimi težavami kaže predvsem v neustreznosti diagnosticiranja. Kot lahko povzamemo, je ČVT v veliki večini uvrščena med druge motnje, kar še dodatno otežuje delo strokovnega kadra. Poleg tega se svetovalni delavci v nekaterih primerih ne čutijo dovolj strokovno usposobljeni za delo z učenci s čustveno-vedenjskimi težavami. Največji izziv pri delu z otroki s ČVT predstavljajo tvegane oblike vedenja, tj. nesodelovanje, opozicionalnost, fizično in verbalno nasilje, uničevanje šolskega inventarja, samopoškodovanje itn. Strategije, ki se jih svetovalni delavci največkrat poslužujejo pri delu z učenci s ČVT, so predvsem razredne delavnice in pa redne individualne obravnave. Prav tako je kot nujno in učinkovito izpostavljeno delo s starši in z zunanjimi strokovnjaki. Sodelovanje z učitelji, intervjuvanci po večini ocenjujejo kot dobro, odvisno predvsem od izkušenosti učitelja. Ko govorimo o odgovornosti učitelja in svetovalnega delavca pri delu z otroki s ČVT, je glede na rezultate odgovornost smiselno porazdeljena – po mnenju svetovalnega kadra včasih celo večja na strani učitelja. Odgovornost, ki je preložena na svetovalne delavce, se izraža predvsem na način, da so s strani svetovalnih delavcev pričakovane hitre in učinkovite rešitve, ki naj bi moteče vedenje učenca nemudoma izboljšale. Strnemo lahko, da je obravnava otrok s čustveno-vedenjskimi težavami izredno kompleksna ter dalj trajajoča in zahteva sodelovanje in povezovanje strokovnega kadra, zunanjih institucij ter strokovnjakov. Izvedena raziskava bo lahko s pridobljenimi rezultati in ugotovitvami, v prihodnje, prispevala k izboljšanju svetovalne prakse ter nudenju smernic in napotkov za učinkovitejše delo z otroki s ČVM.
Ključne besede: čustveno-vedenjska motnja/težava (ČVM/ČVT), prilagojen program, svetovalna služba, osnovnošolski učenci, moteče vedenje
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2025; Ogledov: 271; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (878,84 KB)

3.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI MLADOSTNIKU S SAMOPOŠKODBENIM VEDENJEM
Amadej Puž, 2025, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Vloga medicinske sestre pri obravnavi mladostnikov s samopoškodbenim vedenjem je ključnega pomena za uspešno prepoznavanje, razumevanje in obvladovanje tega vedenja. Samopoškodbeno vedenje je pogosto način, s katerim mladostniki izražajo notranje stiske, kot so čustvena bolečina, stres, depresija ali težave z identiteto. Mladostniki, ki se ukvarjajo s samopoškodbenim vedenjem, pogosto niso sposobni obvladati svojih čustev ali se soočiti s svojimi težavami na druge načine. Vloga medicinske sestre se torej ne nanaša le na neposredno obravnavo mladostnikov, temveč vključuje tudi prepoznavanje širših dejavnikov, ki vplivajo na mlade in njihova dejanja. Namen raziskave je raziskati vlogo medicinske sestre pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem. Cilji raziskave so ugotoviti vlogo medicinske sestre pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem, predstaviti terapevtske pristope, ki so pri obravnavi mladostnikov najučinkovitejši, raziskati in preučiti najpogostejše dejavnike tveganj za samopoškodbeno vedenje pri mladostnikih in raziskati znake (poškodb) na katere mora biti medicinska sestra pozorna pri prepoznavanju samopoškodbenega vedenja pri mladostnikih. Metode: V raziskavi sta bila uporabljena kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena predloga za polstrukturiran intervju. Raziskava je potekala od februarja do marca 2025. Vzorec je bil namenski in vključuje šest diplomiranih medicinskih sester, ki sodelujejo pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem. Pri zbiranju in obdelavi podatkov smo upoštevali vsa etična načela raziskovanja. V deskriptivnem delu smo pridobili strokovno in znanstveno literaturo v domačem slovenskem in tujem angleškem jeziku. Rezultati: Raziskava je pokazala, da medicinske sestre pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem najpogostejše oblike opisujejo kot telesne poškodbe, predoziranje s prepovedanimi substancami in čustvene spremembe. Vloga medicinskih sester pri mladostnikih, ki se samopoškodujejo, je predvsem poudarjena na pridobivanju zaupanja in ustrezni ne obsojajoči komunikaciji ter strokovni podpori. Zdravstveni delavci imajo pri takih mladostnikih izjemno pomembno vlogo, saj so največkrat prvi, ki navežejo stik z njimi in jim nudijo občutek varnosti in sprejetosti ter možnosti, da se nam odprejo in povejo svoje notranje stiske. Razprava: Vloga medicinskih sester pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem je zelo pomembna. Pri obravnavi mladostnika s samopoškodbenim vedenjem je ključnega pomena ustrezen terapevtski pristop, ki omogoča hitro in strokovno pomoč. Poudarek je na empatiji in terapevtskem pogovoru. Prav tako imajo pomembno vlogo, saj so največkrat prve, ki prepoznajo znake in s hitrim ukrepanjem zagotovijo strokovno obravnavo. Najpogostejši dejavniki tveganj za nastanek samopoškodbenega vedenja so travmatske izkušnje iz otroštva, nizka samopodoba, prisotnost duševnih motenj ter socialni družinski dejavniki, kot so lahko zlorabe ali ločitev staršev. Medicinske sestre morajo biti še posebej pozorne na več znakov samopoškodbenega vedenja, kot so fizični znaki, vedenjski in čustveni. Najpogostejši so rezanje kože in udarjanje samega sebe, zažiganje delov kože in spremembe v vedenju. Vloga medicinske sestre pri takih mladostnikih je ključnega pomena, saj je vključevanje strokovnega multidisciplinarnega tima in svojcev v samo zdravljenje ključ za uspeh.
Ključne besede: medicinska sestra, mladostnik, samopoškodovanje, samopoškodbeno vedenje
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2025; Ogledov: 378; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

4.
5.
Oblikovanje korporativne identitete : magistrsko delo
Tajda Goričan, 2024, diplomsko delo

Ključne besede: celostna grafična podoba, znamčenje, uspešnost, nakupno vedenje, odločanje potrošnikov
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2025; Ogledov: 435; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

6.
7.
VPLIV PSIHOLOŠKIH SPROŽILCEV NA GENERACIJO Z PRI PRODAJI V FIZIČNI TRGOVINI NA PRIMERU OBLAČILNE INDUSTRIJE
Nik Lacić, 2024, ni določena

Opis: Vpliv psiholoških sprožilcev na nakupno vedenje generacije Z v oblačilni industriji zahteva poglobljeno razumevanje tržnih pristopov. Generacija Z, odraščajoča v digitalni dobi, ima edinstvene nakupne navade, kar predstavlja izziv za fizične trgovine. Diplomsko delo raziskuje, kako psihološki sprožilci vplivajo na nakupne odločitve generacije Z v fizičnih trgovinah z oblačili. Identificira ključne sprožilce, ki povečujejo privlačnost izdelkov in ustvarjajo pozitivne nakupovalne izkušnje. Izvedeni so bili sinteza in povzemanje navedene literature ter analiza sekundarnih statističnih podatkov iz člankov in spletnih virov. Uporabljena sta bila kvalitativni in kvantitativni pristop. Raziskava je potrdila pomembno vlogo psiholoških sprožilcev pri oblikovanju nakupnih odločitev generacije Z.
Ključne besede: Psihološki sprožilci, generacija Z, oblačilna industrija, fizična trgovina, tržno komuniciranje, nakupno vedenje.
Objavljeno v ReVIS: 15.12.2024; Ogledov: 512; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (828,38 KB)

8.
Analiza vedenja potrošnikov pri nakupu oblačil blagovnih znamk : magistrska naloga
Sanja Žlavs, 2024, magistrsko delo

Ključne besede: nakupno vedenje, potrošniki, blagovne znamke, magistrsko delo
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2024; Ogledov: 435; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

9.
10.
VPLIV GRAFIČNIH ELEMENTOV EMBALAŽE NA PERCEPCIJO IN ODLOČANJE POTROŠNIKOV PRI NAKUPU
Tatjana Iliev, 2024, ni določena

Opis: V današnjem času podjetja iščejo nove rešitve, s katerimi bi prispevala k rasti prodaje in povečanju dobička. To je učinkovito mogoče doseči s pomočjo marketinških raziskav, ki skušajo poiskati bolj natančne in učinkovite načine, kako potrošnikom izpolniti njihove želje. Magistrsko delo obravnava teoretična izhodišča nevromarketinga, nevrologije in vedenje potrošnikov. Analizirali smo vlogo nevromarketinga pri prepoznavanju preferenc potrošnikov, predstavili orodja, na katerih temeljijo študije nevromarketinga, predvsem pa v empiričnem delu raziskave poskusili prikazati in dokazati, kako pomembna je podzavest pri nakupnih odločitvah potrošnikov. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 20 udeležencev, med katerimi je bilo sedem moških in 13 žensk.
Ključne besede: nevromarketing, EEG, P300, Unicorn Hybrid Black, nakupno vedenje.
Objavljeno v ReVIS: 04.12.2024; Ogledov: 480; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh