Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 3 / 3
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Trend socialnih pravic v samostojni Sloveniji
Jurij Zrim, 2018

Abstract: V diplomski nalogi sem proučil spreminjanje socialnih transferjev v samostojni Sloveniji v kontekstu sprememb političnega okolja in pomembnejših ekonomskih kazalnikov. Analiziral sem 54 posameznih sprememb zakonov in pravilnikov, ki so posegale na področje obravnavanih socialnih transferjev, in ovrednotil, ali posamezna sprememba krči ali širi obseg socialnih pravic. Teza diplomskega dela je, da so leve stranke bolj, desne pa manj socialne in da je to razvidno iz zakonov in pravilnikov, sprejetih v njihovem mandatu. V sklepnem delu diplomskega dela sem opredelil trajektorijo sprememb v obdobju vsake vlade v samostojni Sloveniji in ugotovil, da teza v različni meri velja za različne vlade.
Found in: ključnih besedah
Keywords: socialni transferji, desnica, levica, politične stranke, vlada, širjenje, krčenje, pravice
Published: 16.06.2018; Views: 1803; Downloads: 151
.pdf Fulltext (3,05 MB)

2.
3.
Slovenski model imenovanja in razreševanja ministrov
Mateja Sklepić, 2020

Abstract: Minister je visok državni politik, zaradi njegove dvojne vloge pa se ga pogosto vidi kot nek vezni člen med upravo in politiko. Dvojna vloga ministra izhaja iz dejstva, da je na eni strani član vlade, na drugi strani pa kot član državne uprave predstavlja ministrstvo in vodi posamezni resor. V okviru svojega ministrstva opravlja upravne naloge na enem ali več upravnih področjih, njegove naloge pa lahko podrobneje določi vlada z uredbo. V vladi je trenutno 14 ministrov z resorjem ter 2 ministra brez resorja. Posamezni minister lahko od svoje funkcije kadarkoli odstopi. Imenovanje in razrešitev ministra sta urejena v ustavi kot najvišjem pravnem aktu Republike Slovenije ter v Zakonu o vladi. Položaj ministrov je odvisen od modela organizacije državne oblasti. Slovenija ima v skladu z ustavno ureditvijo od leta 1991 parlamentarni sistem, ki se zgleduje po nemški ureditvi. Slovenija je torej kot parlamentarna republika država, v kateri ima oblast ljudstvo. Oblast v državi izvršujejo državljani in državljanke neposredno in z volitvami, in sicer po načelu delitve oblasti. Za Slovenijo je značilen močan položaj izvršilne veje oblasti, torej vlade in predsednika vlade, ter izredno šibek položaj predsednika republike. Vlada ima namreč v državi največjo moč, šef države pa je v okviru svojih pristojnosti dokaj šibek. Poleg izvršilne veje oblasti pa se oblast v Sloveniji deli še na zakonodajno in sodno vejo. Te veje oblasti so zaradi medsebojnega nadzora med seboj ločene. Ta delitev temelji na teoriji o delitvi oblasti, ki jo je najglasneje artikuliral Montesquieu. Gre za idejo, da oblast v družbeni skupnosti ne sme biti osredotočena v rokah enega oziroma ožje skupine, saj bi tako lahko prišlo do zlorabe oblasti. Temu mehanizmu nadzora s tujko pravimo »checks and balances«, torej zavore in ravnovesja.
Found in: ključnih besedah
Keywords: minister, imenovanje, razrešitev, funkcionar, ministrstvo, vlada, parlament, državni zbor, državni svet, delitev oblasti, organizacija oblasti, izvršilna funkcija, zakonodajna funkcija
Published: 30.12.2021; Views: 263; Downloads: 0

Search done in 0 sec.
Back to top