1. Posledice permisivne vzgoje na kadrovski bazen v državni upravi : magistrsko deloSabina Hribar, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu poskušamo poiskati odgovore na vprašanje, katere posledice oziroma učinke ima permisivna vzgoja na kadrovski bazen v državni upravi. Permisivna vzgoja je pristop k vzgoji otrok, ki se osredotoča na veliko mero svobode in tolerance do otroka ter minimalno uporabo avtoritarnih pravil in omejitev. Dognali smo, da permisivna vzgoja izoblikuje otroke z narcističnimi vzgibi. Otroci menijo, da so center sveta, navajeni, da se jim okolica prilagaja, dobijo vse, kar si želijo, in predvsem menijo, da imajo vedno prav. Te lastnosti spremlja tudi močna samozavest, prepričanje, da so najboljši, a hkrati ne znajo prevzeti odgovornosti. Posledice take vzgoje so skrajni individualizem, egoizem in nihanje med nerealno visoko samopodobo, povzročanje depresivnosti, anksioznosti in pomanjkanje empatije. S permisivno vzgojo smo vzgojili odrasle otroke namesto samostojnih in družbeno odgovornih posameznikov. V magistrskem delu smo se osredotočili na zaposlitev oseb na delovnem mestu državne uprave, kjer se soočijo s togim in strogim sistemom zaposlovanja in predpisanih pravil. Ugotovili smo, da intenzivneje kot je permisivna vzgoja uporabljena, izrazitejše so negativne posledice. V primeru, ko se v delovno okolje vključi oseba z milo permisivno vzgojo, lahko ta oseba popestri dogajanje na delovnem mestu, prinese nove, sveže ideje in s svojo samozavestjo pozitivno vpliva na tradicionalne zaposlene. Intenzivna uporaba permisivne vzgoje oblikuje osebo z narcističnimi lastnostmi, velikim individualizmom, precenjeno lastno samopodobo, pomanjkanjem vrednot. Za vodenje takih oseb je pomembno, da za to zadolžimo primerno osebo, ki bo za to kakovostno usposobljena. Na koncu smo se dotaknili predlogov za možne izboljšave delovanja državne uprave in s tem privabitev novih kadrov.
Keywords: permisivna vzgoja, državna uprava, vodenje, odnosi, izboljšave državne uprave
Published in ReVIS: 14.08.2024; Views: 142; Downloads: 6
 Full text (1,00 MB) |
2. Vključevanje razseljenih ukrajinskih otrok v predšolsko vzgojo : magistrsko deloMateja Zidar, 2024, master's thesis Abstract: Magistrsko delo se ukvarja s problematiko vključenosti ukrajinskih razseljenih otrok v slovenski predšolski sistem. Pravni temelji na področju predšolske vzgoje in izobraževanja segajo globoko v zgodovino. Temeljne otrokove pravice so zapisane že v Ženevski konvenciji iz leta 1924. Pravica do cenovno dostopne in kakovostne vzgoje in varstva otroka je opredeljena v Pogodbi o delovanju EU ter Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Evropska komisija ima poglavitno vlogo pri sprejemu in spreminjanju zakonodaje in posredovanje priporočil državam EU. V Sloveniji imamo celovit in enovit izobraževalni sistem, kar pravzaprav pomeni, da imamo organizirano varstvo, izobraževanje in financiranje za prvo in drugo starostno obdobje pod okriljem ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje. V okviru raziskovanja je bilo ugotovljeno, da se problemi na področju vključevanja predšolskih otrok v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja rešujejo sproti s pomočjo institucije Varuha človekovih pravic, Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter Zavoda za šolstvo RS. Tema, ki zadeva majhne otroke, je zelo občutljiva, zato mora biti sistem hiter, odziven in učinkovit, saj so otroci v zgodnjem obdobju razvoja zelo občutljivi in kaj hitro lahko nastanejo travme, ki jih nosijo s seboj celo življenje. Ugotovljeno je bilo, da ni razlik med vključevanju slovenskih in ukrajinskih otrok v predšolsko vzgojo, kar nam zagotavlja, da je slovenska zakonodaja na področju begunskega prava jasna in učinkovita ter dostopna. Raziskovani cilj delovanja slovenskega sistema z vidika vključenosti ukrajinskih otrok v predšolsko vzgojo je bil dosežen, saj je bilo ugotovljeno, da ukrajinski otroci niso v privilegiranem položaju. Znanstvene raziskave so potrdile, da so otroci, ki obiskujejo predšolsko vzgojo, uspešnejši, dosegajo boljše rezultate pri nadaljnjem šolanju in iskanju zaposlitve. Za nadaljnje izobraževanje je izredno pomembna socializacija otrok, igra, urjenje motoričnih sposobnosti, učenje jezika in širjenje besednega zaklada ter delo v skupini. Ukrajinski otroci, ki so vključeni v predšolski sistem, se učijo jezika skozi igro, spoznavajo našo deželo, se družijo s svojimi vrstniki, velja pa omeniti, da tudi slovenski otroci veliko pridobijo, saj skozi igro spoznavajo ukrajinsko deželo in jezik in si s tem širijo obzorje.
Keywords: ukrajinski razseljeni otroci, predšolska vzgoja, otrokove pravice, izobraževalni sistem, begunsko pravo, priporočila Sveta EU, evropski izobraževalni prostor, Evropsko jamstvo za otroke
Published in ReVIS: 14.08.2024; Views: 141; Downloads: 5
Full text (902,84 KB) |
3. Kdaj pozitivna diskriminacija manjšine postane diskriminacija večine? Primer dvojezične vzgoje in izobraževanja v Prekmurju : magistrsko deloKlaudija Zadravec, 2024, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo vprašanje, kdaj pozitivna diskriminacija manjšine postane diskriminacija večine, obravnavali na primeru madžarske narodne skupnosti v Prekmurju. Poudarek je na področju zaposlovanja v vzgoji in izobraževanju. Republika Slovenija je z osamosvojitvijo v Ustavo Republike Slovenije poimensko vnesla tri manjšinske skupnosti. Italijansko in madžarsko narodno skupnost je priznala kot avtohtoni skupnosti, romski skupnosti pa je določila položaj in posebne pravice. Ustava Republike Slovenije v 64. členu uveljavlja ukrep pozitivne diskriminacije. To je izraženo z zagotavljanjem posebnih pravic, ki pripadajo italijanski in madžarski narodni skupnosti. V Republiki Sloveniji ima madžarska narodna skupnost priznano visoko, nadpovprečno zaščito. Glede na globalne trende si lahko postavimo vprašanje, kdaj takšna pozitivna diskriminacija narodne skupnosti postane diskriminacija večine. Vzgoja in izobraževanje na narodnostno mešanem območju Prekmurja potekata dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku. Kandidati, ki se želijo zaposliti v vzgoji in izobraževanju na narodnostno mešanem območju Prekmurja, morajo poleg zakonsko določenim pogojem zadostiti še pogoju znanja madžarščine na nivoju učnega jezika. Najprej smo preučili zakone in predpise, ki urejajo način poučevanja v dvojezičnih ustanovah na vseh treh nivojih (predšolska vzgoja, osnovna in srednja šola). Ugotovili smo, da je to neenotno urejeno. Na področju predšolske vzgoje ni urejenega pravilnika, ki določa posebne normative in standarde v dvojezičnih vrtcih. Pravilniki o normativih in standardih za področje dvojezične osnovne šole in srednje šole omogočajo ugodnejše normative za oblikovanje oddelkov ter za sistemizacijo nekaterih delovnih mest. Prav tako uporabnost Pravilnika o znanju madžarskega jezika v dvojezičnih vrtcih in šolah, ki je bil sprejet letos, ob konkretni uporabi lahko odpre več vprašanj kot pa poda odgovorov. Namen raziskovanja je proučiti zgodovino nastanka madžarske narodne skupnosti v Prekmurju ter razumeti pomen dvojezičnega šolstva na tem območju. Med naše cilje sodi na podlagi proučenega odgovoriti na vprašanje, v katerih primerih lahko določena pozitivna diskriminacija manjšine postane morebitna obrnjena diskriminacija večine. Eden izmed ciljev je tudi spoznati posebne pravice, ki jih uživajo pripadniki madžarske narodne skupnosti. Naslednji je razumeti pravni okvir ureditve dvojezične vzgoje in izobraževanja. Ključni cilj pa je na podlagi dejstev raziskati, kdaj takšna pozitivna diskriminacija narodne skupnosti postane diskriminacija večine ter slednje raziskati na konkretnem primeru.
Keywords: narodne manjšine, madžarska narodna skupnost, dvojezična vzgoja in izobraževanje, pozitivna diskriminacija, obrnjena diskriminacija, zaposlovanje
Published in ReVIS: 14.08.2024; Views: 97; Downloads: 2
Full text (1,46 MB) |
4. ZDRAVSTVENO VZGOJNI PRISTOP ŽENSK PRI SAMOPREGLEDOVANJU DOJKPatricija Kešpert, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Samopregledovanje dojk je eden izmed najuspešnejših načinov preprečevanja bolezni dojk,
kot je rak dojke, ki je kriv za veliko število nevšečnosti in smrti. Večina ljudi se pomena
samopregledovanja dojk ne zaveda, dokler ne opazijo simptomov pri sebi. Namen naše raziskave je bil
proučiti zdravstvenovzgojni pristop žensk pri samopregledovanju dojk.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Anketni
vprašalnik je vseboval 17 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 120 oseb splošne
populacije, pogoj za sodelovanje v raziskavi je bil ženski spol. Anketna vprašanja so se nanašala na
stališča anketirank do zdravstvenovzgojnega pristopa pri samopregledovanju dojk. Podatke smo
statistično obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel in dobljene rezultate grafično prikazali.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je večina (55 %) anketirank dobro informirana glede
samopregledovanje dojk. Ugotovili smo tudi, da je večina anketirank dobro seznanjena z dejavniki
tveganja, ki povzročajo nastanek raka dojke, prav tako je večina anketirank dobro informiranih glede
opozorilnih znakov in simptomov. Večina anketirank je tudi dobro seznanjena s programom DORA.
Večina anketirank je dobila informacije glede samopregledovanja dojk prek različnih zdravstvenih
ustanov, zdravstvenih delavcev in medijev. Prav tako je večina anketirank dobro seznanjena s pravilnimi
postopki samopregledovanja dojk.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da je mnenje o dejavnikih tveganja za pojavnost raka dojk in splošni
informiranosti o samopregledovanju dojk različno. Z večjo in boljšo informiranostjo žensk o pravilnih
načinih samopregledovanja dojk bi preprečili mnoge nevšečnosti in morebitne večje zaplete. Z
raziskavo ugotavljamo, da so ženske zelo naklonjene programu DORA, bi bilo pa treba nameniti več
pozornosti informiranosti ter promoviranju pravilnih postopkov in načinov samopregledovanja dojk.
Keywords: Ključne besede: dojke, samopregledovanje, zdravstvena vzgoja, rak dojke, pristop.
Published in ReVIS: 19.07.2024; Views: 180; Downloads: 20
Full text (1,08 MB) |
5. Opolnomočenje pacientov z antifosfolipidnim sindromom za samokontrolo in samovodenje antikoagulacijskega zdravljenjaAndreja Hrovat Bukovšek, Bojana Filej, 2024, original scientific article Keywords: antikoagulacijsko zdravljenje, zdravstvena vzgoja, edukacija, opolnomočenje, antifosfolipidni sindrom, samokontrola, samovodenje
Published in ReVIS: 09.07.2024; Views: 207; Downloads: 3
Full text (315,59 KB)
This document has many files! More... |
6. ZDRAVSTVENA VZGOJA STARŠEV OB POJAVU PONOVNIH VROČINSKIH KRČEV PRI OTROKUAnja Dedjanski, 2024, not set Abstract: Izhodišča: Vročinski krči so konvulzivni napadi, ki se pojavijo pri otrocih kot odziv na hitro naraščanje telesne temperature, običajno nad 38 °C, pogosto zaradi infekcijskih bolezni. Vročinski krči so najpogostejši pri otrocih med 6. mesecem in 5. letom starosti, z vrhuncem med drugim in tretjim letom življenja. Vročinski krči, čeprav zastrašujoči za starše, večinoma ne povzročajo trajnih posledic ali nevroloških škod. Edukacija staršev o prepoznavanju in pravilnem odzivu na vročinske krče je ključna za zagotavljanje varnosti in zmanjšanje anksioznosti. Namen raziskave je bil preučiti zdravstveno vzgojo staršev ob pojavu ponovnih vročinskih krčev pri otroku.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi. Primarni podatki za analizo so pridobljeni s tehniko anketiranja. Vzorec je bil namenski. V raziskavo smo vključili starše otrok, ki so že imeli stik z vročinskimi krči. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si v mesecu februarju 2024.
Rezultati: Informacije o ukrepanju pri pojavu ponovnih vročinskih krčev je večina anketiranih staršev pridobila od zdravnika, manj kot polovica od medicinske sestre in manjši delež od svojcev in prijateljev. 63 % (68) anketiranih staršev je pri ponovnem pojavu vročinskih krčev pri otroku pridobilo informacije v pisni obliki preko brošur, letakov in pisnih navodil, 60 % (65) je bilo deležnih pridobivanja informacij v ustni obliki, tretjina je bila deležnih individualne zdravstvene vzgoje, prav tako jo je tretjina pridobila preko spleta in manjši delež preko enkratnega ali večkratnega srečanja, predavanj, v obliki podornih skupin za starše, preko skupinske zdravstvene vzgoje oz. praktičnih delavnic.
Razprava: Z raziskavo ugotavljamo, da je večina anketiranih staršev dobro obveščena o tipičnih znakih vročinskih krčev, kot so zategnjenost mišic, trzanje telesa, neodzivnost,
obrnjene oči, trzljaji v vseh okončinah, prenehanje dihanja, pobledelost ali pomodrela barva kože. Informacije so staršem najpogosteje predane v pisni obliki, kar kaže na potrebo po jasnih, dostopnih in lahko razumljivih pisnih materialih za starše. Ustna komunikacija in individualna zdravstvena vzgoja prav tako igrajo pomembno vlogo. Večina staršev kot primarni vir informacij o ukrepanju pri vročinskih krčih navaja zdravnike, sledijo medicinske sestre in nato druge vire, kot so sorodniki, prijatelji ali internet. Ugotavljamo, da je za učinkovito zdravstveno vzgojo o vročinskih krčih potrebno zagotoviti raznolike in dostopne informacijske vire, ki so prilagojeni potrebam in preferencam staršev.
Keywords: vročinski krči, povišana telesna temperatura, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, otrok.
Published in ReVIS: 31.05.2024; Views: 341; Downloads: 18
Full text (2,45 MB) |
7. ŽIVLJENJSKI SLOG MATER PO ROJSTVU OTROKA DO ENEGA LETA STAROSTIMonika Nikolić, 2024, undergraduate thesis Abstract: Porodno obdobje je obdobje, ko se v materinem telesu dogajajo številne anatomske in fiziološke spremembe, katerih končni cilj je, da se telo vrne v stanje pred nosečnostjo. Po porodu pride do krčenja maternice, ki naj bi približno po šestih do osmih tednih spet dobila obliko, kakršna je bila pred porodom. Po porodu je velika možnost nastanka okužb, ki nastanejo med samim porodom, carskim rezom, lahko pride do okužbe rane po porodu in okužbe presredka. Do laktacije pride med nosečnostjo in po porodu zaradi hormonskih sprememb, ki se dogajajo v telesu. Pomembno je, da ženska svojega novorojenega otroka čim hitreje po porodu pristavi k prsim. Pri samem dojenju lahko pride do številnih nevšečnosti, kot so razpokane bradavice, boleče, občutljive prsi in mastitis. Tukaj ima zelo pomembno vlogo medicinska sestra z zdravstvenovzgojnim delom, saj žensko pouči o pravilni negi dojk. Medicinska sestra žensko pouči, kako otroka pravilno pristaviti k prsim, da bo otrok lažje sesal mleko. Seveda pa po porodu ne smemo pozabiti na telesno aktivnost in na zdrav način prehranjevanja. S telesno aktivnostjo se lahko prične, ko se ženska počuti dovolj dobro, da začne rahlo telesno aktivnost, kot je na primer sprehod. Ženska, ki doji, mora paziti na svojo prehrano, saj kar koli poje, vpliva tudi na otroka. Beljakovine v prehrani doječe matere so pomembne, ker omogočajo rast, razvoj in krepitev mišičnega tkiva pri otroku. Maščobe predstavljajo energijsko vrednost, kar se pozna tudi na materinem mleku, zato naj doječa mati uživa olja rastlinskega izvora, različna semena in oreške. Mati naj ne pozabi na zadosten vnos sadja in zelenjave, kar bo dobro vlivalo na samo prebavo. Doječa ženska naj se izogiba pitju alkohola, močnim začimbam, surovemu mesu, kajenju. Porod je zelo stresen dogodek tako za žensko kot za partnerja. Po porodu je pomembno, da ženska izrazi svoja čustva in občutke, ki jih je doživljala oziroma jih še doživlja. Po porodu lahko pride pri ženski do duševnih sprememb, kot so poporodna depresija, poporodna otožnost in poporodna psihoza. V takih primerih ima pomembno vlogo partner, da pravočasno prepozna, da se z žensko nekaj dogaja, da se je začela drugače obnašati, da je postala občutljiva, jokava, da je začela spreminjati razpoloženje. Če partner prepozna te znake, je treba ženski poiskati ustrezno pomoč. Seveda pa imajo nekatere ženske duševne motnje že pred samo nosečnostjo, zaradi česar moramo biti pri teh ženskah po porodu še bolj pozorni. Kar se tiče spolnosti po porodu, je najboljše, da se ženska sama odloči, kdaj začeti s spolnimi odnosi, saj sama najbolje pozna svoje telo in svoje počutje. Z rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, ugotavljamo in svetujemo, da naj matere po porodu uživajo več sadja zelenjave, naj se gibajo vsak dan, naj si vzamejo čas za počitek, skrbijo naj za svoje duševno zdravje in za zdravje svojega telesa.
Keywords: zdravstvena vzgoja, poporodno obdobje, čišča, poporodne krvavitve, poporodne duševne motnje, vzpostavitev laktacije, težave pri dojenju, mastitis, gibanje po porodu, spolnost po porodu, spanje in počitek
Published in ReVIS: 22.03.2024; Views: 670; Downloads: 34
Full text (1,35 MB) |
8. |
9. VPLIV RAZLIČNIH STILOV VZGOJE NA ČUSTVENI, OSEBNOSTNI IN SOCIALNI RAZVOJ OTROKATjaša Fatur, 2023, not set Abstract: Teoretična izhodišča: Znanje o razvoju in vzgoji otrok se sicer poglablja, vendar v praksi še vedno zaznamo neustrezne vzgojne pristope. Naš namen je raziskati, kako določen stil vzgoje vpliva na otrokov čustveni, osebnostni in socialni razvoj.
Metoda: S pomočjo različnih raziskovalnih orodij oziroma podatkovnih baz, kot so PubMed, Google Scholar in DiKUL, smo opravili kritični pregled literature. Omejitveni kriteriji raziskovanja so bili: brezplačen dostop do gradiva, vsaj 1/5 vseh enot literature in virov, starih do največ 6 let, uporaba primernih in zanesljivih statistik na področju vzgoje in razvoja otrok, vsaj 1/5 vseh enot literature in virov v tujem jeziku in dostopnost celotnega besedila. Pri pregledu literature smo se poslužili vsebinske analize gradiva.
Rezultati: Ob temeljitem pregledu celotnega besedila smo preučili 25.165.132 zadetkov, od katerih smo 486 relevantnih rezultatov vključili v končno analizo. Naša analiza je vključevala 33 različnih virov literature. Ugotovili smo, da so bile obravnavane raziskave kakovostno izvedene: med najvišje rangiranimi je bilo 13 sistematičnih pregledov, ki so vključevali tako randomizirane kot nerandomizirane klinične študije in metaanalize. Sledilo je 7 sistematičnih pregledov korelacijskih študij, nato pa še 10 posameznih korelacijskih raziskav skupaj z 1 sistematičnim pregledom kvalitativnih študij.
Ugotovitve: Avtoritativni vzgojni stil, ki združuje odzivnost in zahtevnost, spodbuja socialne veščine, akademski uspeh in čustveno počutje otrok. Nasprotno avtoritarni vzgojni stil s prekomerno zahtevnostjo in pomanjkanjem odzivnosti povzroča vedenjske in čustvene težave. Permisivni stil sicer kaže višjo stopnjo samospoštovanja, vendar poveča možnost šolskih težav in problematičnega vedenja. Zanemarjajoči stil prinaša najslabše rezultate, saj povzroča težave na vseh področjih. Ugotovitve poudarjajo pozitiven vpliv avtoritativnega pristopa na razvoj, kar poziva k bolj informiranemu pristopu k vzgoji.
Keywords: vzgoja otrok, stili vzgoje, obdobja otroštva, čustveni razvoj otrok, osebnostni razvoj otrok, socialni razvoj otrok
Published in ReVIS: 29.10.2023; Views: 665; Downloads: 67
Full text (1,06 MB) |
10. |
