Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 59
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
ZDRAVSTVENO VZGOJNI PRISTOP ŽENSK PRI SAMOPREGLEDOVANJU DOJK
Patricija Kešpert, 2024, ni določena

Opis: Izhodišča: Samopregledovanje dojk je eden izmed najuspešnejših načinov preprečevanja bolezni dojk, kot je rak dojke, ki je kriv za veliko število nevšečnosti in smrti. Večina ljudi se pomena samopregledovanja dojk ne zaveda, dokler ne opazijo simptomov pri sebi. Namen naše raziskave je bil proučiti zdravstvenovzgojni pristop žensk pri samopregledovanju dojk. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Anketni vprašalnik je vseboval 17 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 120 oseb splošne populacije, pogoj za sodelovanje v raziskavi je bil ženski spol. Anketna vprašanja so se nanašala na stališča anketirank do zdravstvenovzgojnega pristopa pri samopregledovanju dojk. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel in dobljene rezultate grafično prikazali. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je večina (55 %) anketirank dobro informirana glede samopregledovanje dojk. Ugotovili smo tudi, da je večina anketirank dobro seznanjena z dejavniki tveganja, ki povzročajo nastanek raka dojke, prav tako je večina anketirank dobro informiranih glede opozorilnih znakov in simptomov. Večina anketirank je tudi dobro seznanjena s programom DORA. Večina anketirank je dobila informacije glede samopregledovanja dojk prek različnih zdravstvenih ustanov, zdravstvenih delavcev in medijev. Prav tako je večina anketirank dobro seznanjena s pravilnimi postopki samopregledovanja dojk. Razprava: Ugotovljeno je bilo, da je mnenje o dejavnikih tveganja za pojavnost raka dojk in splošni informiranosti o samopregledovanju dojk različno. Z večjo in boljšo informiranostjo žensk o pravilnih načinih samopregledovanja dojk bi preprečili mnoge nevšečnosti in morebitne večje zaplete. Z raziskavo ugotavljamo, da so ženske zelo naklonjene programu DORA, bi bilo pa treba nameniti več pozornosti informiranosti ter promoviranju pravilnih postopkov in načinov samopregledovanja dojk.
Ključne besede: Ključne besede: dojke, samopregledovanje, zdravstvena vzgoja, rak dojke, pristop.
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2024; Ogledov: 95; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

2.
3.
ZDRAVSTVENA VZGOJA STARŠEV OB POJAVU PONOVNIH VROČINSKIH KRČEV PRI OTROKU
Anja Dedjanski, 2024, ni določena

Opis: Izhodišča: Vročinski krči so konvulzivni napadi, ki se pojavijo pri otrocih kot odziv na hitro naraščanje telesne temperature, običajno nad 38 °C, pogosto zaradi infekcijskih bolezni. Vročinski krči so najpogostejši pri otrocih med 6. mesecem in 5. letom starosti, z vrhuncem med drugim in tretjim letom življenja. Vročinski krči, čeprav zastrašujoči za starše, večinoma ne povzročajo trajnih posledic ali nevroloških škod. Edukacija staršev o prepoznavanju in pravilnem odzivu na vročinske krče je ključna za zagotavljanje varnosti in zmanjšanje anksioznosti. Namen raziskave je bil preučiti zdravstveno vzgojo staršev ob pojavu ponovnih vročinskih krčev pri otroku. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi. Primarni podatki za analizo so pridobljeni s tehniko anketiranja. Vzorec je bil namenski. V raziskavo smo vključili starše otrok, ki so že imeli stik z vročinskimi krči. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si v mesecu februarju 2024. Rezultati: Informacije o ukrepanju pri pojavu ponovnih vročinskih krčev je večina anketiranih staršev pridobila od zdravnika, manj kot polovica od medicinske sestre in manjši delež od svojcev in prijateljev. 63 % (68) anketiranih staršev je pri ponovnem pojavu vročinskih krčev pri otroku pridobilo informacije v pisni obliki preko brošur, letakov in pisnih navodil, 60 % (65) je bilo deležnih pridobivanja informacij v ustni obliki, tretjina je bila deležnih individualne zdravstvene vzgoje, prav tako jo je tretjina pridobila preko spleta in manjši delež preko enkratnega ali večkratnega srečanja, predavanj, v obliki podornih skupin za starše, preko skupinske zdravstvene vzgoje oz. praktičnih delavnic. Razprava: Z raziskavo ugotavljamo, da je večina anketiranih staršev dobro obveščena o tipičnih znakih vročinskih krčev, kot so zategnjenost mišic, trzanje telesa, neodzivnost, obrnjene oči, trzljaji v vseh okončinah, prenehanje dihanja, pobledelost ali pomodrela barva kože. Informacije so staršem najpogosteje predane v pisni obliki, kar kaže na potrebo po jasnih, dostopnih in lahko razumljivih pisnih materialih za starše. Ustna komunikacija in individualna zdravstvena vzgoja prav tako igrajo pomembno vlogo. Večina staršev kot primarni vir informacij o ukrepanju pri vročinskih krčih navaja zdravnike, sledijo medicinske sestre in nato druge vire, kot so sorodniki, prijatelji ali internet. Ugotavljamo, da je za učinkovito zdravstveno vzgojo o vročinskih krčih potrebno zagotoviti raznolike in dostopne informacijske vire, ki so prilagojeni potrebam in preferencam staršev.
Ključne besede: vročinski krči, povišana telesna temperatura, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, otrok.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 214; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

4.
ŽIVLJENJSKI SLOG MATER PO ROJSTVU OTROKA DO ENEGA LETA STAROSTI
Monika Nikolić, 2024, diplomsko delo

Opis: Porodno obdobje je obdobje, ko se v materinem telesu dogajajo številne anatomske in fiziološke spremembe, katerih končni cilj je, da se telo vrne v stanje pred nosečnostjo. Po porodu pride do krčenja maternice, ki naj bi približno po šestih do osmih tednih spet dobila obliko, kakršna je bila pred porodom. Po porodu je velika možnost nastanka okužb, ki nastanejo med samim porodom, carskim rezom, lahko pride do okužbe rane po porodu in okužbe presredka. Do laktacije pride med nosečnostjo in po porodu zaradi hormonskih sprememb, ki se dogajajo v telesu. Pomembno je, da ženska svojega novorojenega otroka čim hitreje po porodu pristavi k prsim. Pri samem dojenju lahko pride do številnih nevšečnosti, kot so razpokane bradavice, boleče, občutljive prsi in mastitis. Tukaj ima zelo pomembno vlogo medicinska sestra z zdravstvenovzgojnim delom, saj žensko pouči o pravilni negi dojk. Medicinska sestra žensko pouči, kako otroka pravilno pristaviti k prsim, da bo otrok lažje sesal mleko. Seveda pa po porodu ne smemo pozabiti na telesno aktivnost in na zdrav način prehranjevanja. S telesno aktivnostjo se lahko prične, ko se ženska počuti dovolj dobro, da začne rahlo telesno aktivnost, kot je na primer sprehod. Ženska, ki doji, mora paziti na svojo prehrano, saj kar koli poje, vpliva tudi na otroka. Beljakovine v prehrani doječe matere so pomembne, ker omogočajo rast, razvoj in krepitev mišičnega tkiva pri otroku. Maščobe predstavljajo energijsko vrednost, kar se pozna tudi na materinem mleku, zato naj doječa mati uživa olja rastlinskega izvora, različna semena in oreške. Mati naj ne pozabi na zadosten vnos sadja in zelenjave, kar bo dobro vlivalo na samo prebavo. Doječa ženska naj se izogiba pitju alkohola, močnim začimbam, surovemu mesu, kajenju. Porod je zelo stresen dogodek tako za žensko kot za partnerja. Po porodu je pomembno, da ženska izrazi svoja čustva in občutke, ki jih je doživljala oziroma jih še doživlja. Po porodu lahko pride pri ženski do duševnih sprememb, kot so poporodna depresija, poporodna otožnost in poporodna psihoza. V takih primerih ima pomembno vlogo partner, da pravočasno prepozna, da se z žensko nekaj dogaja, da se je začela drugače obnašati, da je postala občutljiva, jokava, da je začela spreminjati razpoloženje. Če partner prepozna te znake, je treba ženski poiskati ustrezno pomoč. Seveda pa imajo nekatere ženske duševne motnje že pred samo nosečnostjo, zaradi česar moramo biti pri teh ženskah po porodu še bolj pozorni. Kar se tiče spolnosti po porodu, je najboljše, da se ženska sama odloči, kdaj začeti s spolnimi odnosi, saj sama najbolje pozna svoje telo in svoje počutje. Z rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, ugotavljamo in svetujemo, da naj matere po porodu uživajo več sadja zelenjave, naj se gibajo vsak dan, naj si vzamejo čas za počitek, skrbijo naj za svoje duševno zdravje in za zdravje svojega telesa.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, poporodno obdobje, čišča, poporodne krvavitve, poporodne duševne motnje, vzpostavitev laktacije, težave pri dojenju, mastitis, gibanje po porodu, spolnost po porodu, spanje in počitek
Objavljeno v ReVIS: 22.03.2024; Ogledov: 460; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

5.
6.
VPLIV RAZLIČNIH STILOV VZGOJE NA ČUSTVENI, OSEBNOSTNI IN SOCIALNI RAZVOJ OTROKA
Tjaša Fatur, 2023, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: Znanje o razvoju in vzgoji otrok se sicer poglablja, vendar v praksi še vedno zaznamo neustrezne vzgojne pristope. Naš namen je raziskati, kako določen stil vzgoje vpliva na otrokov čustveni, osebnostni in socialni razvoj. Metoda: S pomočjo različnih raziskovalnih orodij oziroma podatkovnih baz, kot so PubMed, Google Scholar in DiKUL, smo opravili kritični pregled literature. Omejitveni kriteriji raziskovanja so bili: brezplačen dostop do gradiva, vsaj 1/5 vseh enot literature in virov, starih do največ 6 let, uporaba primernih in zanesljivih statistik na področju vzgoje in razvoja otrok, vsaj 1/5 vseh enot literature in virov v tujem jeziku in dostopnost celotnega besedila. Pri pregledu literature smo se poslužili vsebinske analize gradiva. Rezultati: Ob temeljitem pregledu celotnega besedila smo preučili 25.165.132 zadetkov, od katerih smo 486 relevantnih rezultatov vključili v končno analizo. Naša analiza je vključevala 33 različnih virov literature. Ugotovili smo, da so bile obravnavane raziskave kakovostno izvedene: med najvišje rangiranimi je bilo 13 sistematičnih pregledov, ki so vključevali tako randomizirane kot nerandomizirane klinične študije in metaanalize. Sledilo je 7 sistematičnih pregledov korelacijskih študij, nato pa še 10 posameznih korelacijskih raziskav skupaj z 1 sistematičnim pregledom kvalitativnih študij. Ugotovitve: Avtoritativni vzgojni stil, ki združuje odzivnost in zahtevnost, spodbuja socialne veščine, akademski uspeh in čustveno počutje otrok. Nasprotno avtoritarni vzgojni stil s prekomerno zahtevnostjo in pomanjkanjem odzivnosti povzroča vedenjske in čustvene težave. Permisivni stil sicer kaže višjo stopnjo samospoštovanja, vendar poveča možnost šolskih težav in problematičnega vedenja. Zanemarjajoči stil prinaša najslabše rezultate, saj povzroča težave na vseh področjih. Ugotovitve poudarjajo pozitiven vpliv avtoritativnega pristopa na razvoj, kar poziva k bolj informiranemu pristopu k vzgoji.
Ključne besede: vzgoja otrok, stili vzgoje, obdobja otroštva, čustveni razvoj otrok, osebnostni razvoj otrok, socialni razvoj otrok
Objavljeno v ReVIS: 29.10.2023; Ogledov: 552; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

7.
Vodenje razvojnega načrtovanja v vrtcu : magistrska naloga
Alenka Rušt, 2023, magistrsko delo

Ključne besede: razvojno načrtovanje, ravnatelj, kakovost, vrtec, predšolska vzgoja, razvojni tim
Objavljeno v ReVIS: 11.09.2023; Ogledov: 578; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

8.
9.
Postopek razveljavitve zakonske zveze : diplomsko delo
Kada Džafić, 2023, diplomsko delo

Opis: Zakonska zveza je eden temeljnih pojmov družinskega prava in je življenjska skupnost dveh oseb, ki sta sklenili zakonsko zvezo z namenom skupnega življenja ter ustvarjanja družine. Ker ima poroka tudi pravne posledice, je država z zakonom določila pogoje za sklenitev in veljavnost zakonske zveze. S tem je zakonodajalec želel preprečiti sklepanje nepremišljenih zakonskih zvez in zakonskih zvez za pridobitev določenih koristi, prav tako pa je preprečil sklepanje zakonskih zvez osebam, ki se ne zavedajo pravnih posledic svojih dejanj. Takšna sklenitev zakonske zveze ima za posledico njeno neveljavnost. Družina je temelj družinskega prava. Ker je družina skupnost otroka in enega ali obeh staršev (ali druge osebe, ki skrbi za vzgojo, nego, varstvo in izobraževanje otroka), kot taka uživa posebno varstvo. Ker je otrok najbolj ranljiv člen, so njegove pravice in koristi še posebej varovane. Zato se pri razveljavitvi zakonske zveze s posebno previdnostjo odloča o varstvu, negi in vzgoji otrok ter njihovih stikih s starši. V kolikor starša ne skleneta sporazuma glede teh vprašanj ali njun sporazum ni v korist otrokom, sodišče o tem odloči po uradni dolžnosti, pri čemer ravna skladno z varstvom otrokovih pravic in koristi.
Ključne besede: zakonska zveza, družina, družinsko pravo, razveljavitev zakonske zveze, razveza zakonske zveze, posledice, vzgoja, varstvo
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2023; Ogledov: 577; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (535,34 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh