1. Motnje hranjenja oseb, ki se rekreativno ukvarjajo s fitnes vadbo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaEva Krajnc, 2024, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Prehrana vsakega posameznika je ključen člen zdravega načina življenja in je še toliko bolj pomembna za vsakega športnika, saj preprečuje nastanek motenj prehranjevanja. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 50 posameznikov, ki se rekreativno ukvarjajo s fitnes vadbo. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz, uporabo t-testa in hi-kvadrat testa s pomočjo Microsoft Excela ter programa SPSS, verzija 25. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 20 žensk in 30 moških. Ugotovili smo, da 28 % (n = 14) anketiranih zelo dobro pozna problematiko motenj hranjenja; 12 % (n = 6) le-te ne pozna. 70 % (n = 35) vseh anketiranih meni, da nima dovolj informacij o tej problematiki. Pri tem smo na podlagi t-testa (t(48) = 2,342, p = 0,024)) potrdili hipotezo, da obstaja razlika v poznavanju problematike motenj hranjenja med moškimi in ženskami, in sicer je stopnja prepoznavanja te problematike višja pri ženskah. Ugotovili smo, da se je z motnjo hranjenja soočilo 30 % (n = 15) anketiranih, največ s prenajedanjem (67 %). Na podlagi hi-kvadrat testa (p = 0,014) smo potrdili hipotezo, da se ženske pogosteje soočajo z motnjami hranjenja kot moški. Razprava: Zdrav način prehranjevanja bi moral biti prvi cilj rekreativnih športnikov, saj prinaša pozitiven vpliv na dosego športnih ciljev in kakovost življenja. Motnje hranjenja so med športniki pogoste, zato je potrebno v prihodnje to področje še naprej raziskovati.
Keywords: motnje hranjenja, duševno zdravje, športna prehrana, športnik, vadba
Published in ReVIS: 30.06.2025; Views: 11; Downloads: 0
 Full text (1,51 MB) |
2. VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI SKRBI ZA ZDRAVJE OTROKA IN MATERE V PRVEM LETU ŽIVLJENJAAna Jerant, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Glavni/Izpostavljeni problem je pomanjkanje ustrezne in prilagojene podpore za družine z novorojenčki. Oskrba na domu je individualiziran pristop in se razlikuje od institucionalne oskrbe. Pomanjkanje znanja o dojenju ter težave pri vzpostavljanju dojenja, oskrbi novorojenčkov in preprečevanju zdravstvenih težav so lahko posledica neudeleževanja materinske šole in nezadostnega števila preventivnih obiskov socialno ogroženih družin. Na preventivnih obiskih pogosto ne pokrivajo vseh bistvenih tematik. Na zdravstveno varnost dojenčkov in zaupanje staršev vplivata tudi pomanjkanje usklajenosti
med zdravstvenimi službami in neindividualiziran pristop. Namen raziskave je preučiti vlogo patronažne medicinske sestre pri skrbi za zdravje otroka in matere v prvem letu življenja. Cilji so opredeliti ključne naloge patronažne medicinske sestre pri skrbi za otroka v prvem letu
življenja; preučiti pomen vloge patronažne medicinske sestre pri psihološki podpori materam v prvem letu po porodu; analizirati prispevek patronažnih obiskov k zdravstveni vzgoji staršev o pravilni skrbi za dojenčka; identificirati najpogostejše izzive, s katerimi se srečujejo
patronažne medicinske sestre pri izvajanju svojega dela z otroki; ugotoviti, kako patronažne medicinske sestre podpirajo dojenje in prehrano dojenčka v prvem letu življenja.
Metoda: Uporabljen je bil kvalitativen raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Za potrebe empiričnega dela bodo zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Kot instrument za
zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Vzorec je bil namenski in je vključeval patronažne medicinske sestre, ki imajo več kot tri leta delovnih izkušenj. Raziskava je potekala decembra leta 2024.
Rezultati: Ker z obiski pogosto ni mogoče predati vseh zahtevanih informacij, so patronažne medicinske sestre staršem ponudile svoje osebne telefonske številke, kamor jih lahko kadarkoli pokličejo in jim zaupajo svoje težave. Tako so jim patronažne sestre lažje dostopne. Novi starši se najpogosteje srečujejo s pomanjkanjem informacij in pomoči pri zdravstveni negi. Prav tako so patronažne medicinske sestre poudarile potrebo po strokovni pomoči in sočutni komunikaciji pri reševanju poporodnih vprašanj, zlasti na temo duševnega zdravja mater.
Razprava: V raziskavi je sodelovalo šest patronažnih medicinskih sester. Z raziskavo smo ugotovili, da imajo patronažne medicinske sestre pomembno vlogo pri skrbi za zdravje otroka in matere v prvem letu življenja, nudijo pomoč pri dojenju, negi novorojenčka in dojenčka ter
spodbujajo zdrav življenjski slog. Delo na domu zahteva prilagojen pristop, saj nikoli ne vedo, kaj jih čaka. Ustvariti morajo dober odnos in zaupanje s starši. Patronažne medicinske sestre pri družinah z večjimi potrebami, vključno z mamami, ki se ukvarjajo s težavami z duševnim zdravjem, ali z nedonošenčki opravljajo več preventivnih obiskov. Poudarile so, da je preventivnih obiskov več kot dovolj, saj imajo z novimi smernicami možnost, da si obiske razporejajo same in lahko težavnim otrokom namenijo več obiskov glede na kriterije ranljivosti. Ti preventivni obiski, ki jih izvajajo, jim omogočajo zgodnje odkrivanje težav. Prav tako imajo ključno vlogo pri dojenju, uvajanju čvrste hrane in samem svetovanju o zdravi
prehrani. Patronažne sestre izvajajo prilagojen pristop, upoštevajo specifične zahteve vsake družine in omogočajo ciljno svetovanje. Da se zagotovi celostna oskrba, je potrebno dobro sodelovanje tako s starši kot tudi s pediatri, psihologom in drugimi zdravstvenimi delavci.
Izvajati je treba presejalne teste za poporodno depresijo, kot je Edinburški vprašalnik, saj se na ta način ponudi ustrezna pomoč materam, ki se borijo s težavami z duševnim zdravjem.
Keywords: patronažna medicinska sestra, novorojenček, dojenček, duševno zdravje mater.
Published in ReVIS: 26.04.2025; Views: 375; Downloads: 28
Full text (2,20 MB) |
3. Vloga fizioterapevta pri preventivi in promociji zdravja : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vede-FizioterapijaŠpela Šikovec, 2025, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Kronične nenalezljive bolezni so v zadnjih letih postale velik javnozdravstveni problem celega sveta in predstavljajo vodilni vzrok prezgodnje smrtnosti, obolevnosti in nezmožnosti ter posledično tudi veliko finančno breme. Ker so posledica nezdravega življenjskega sloga in vedenja posameznika, jih v veliki meri lahko preprečimo z ustreznimi preventivnimi ukrepi. Namen magistrskega dela je predstaviti pomen preventive in promocije zdravja ter vlogo fizioterapevta pri njegovem zagotavljanju. Metoda: Pri pisanju teoretičnega dela magistrskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo s študijo domače in tuje literature. V raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja, podatke pa smo zbrali s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Statistično analizo dobljenih podatkov smo opravili s pomočjo programov Microsoft Excel in SPSS. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 100 slovenskih fizioterapevtov. Večina anketiranih je seznanjena s kanadskimi smernicami in smernicami SZO za odrasle in starejše za ohranjanje zdravja. Precejšen delež anketiranih se strinja, da lahko s pomočjo preventivnih in promocijskih ukrepov zmanjšamo pojavnost številnih bolezni in poškodb, da je promocija zdravja izredno pomemben del fizioterapije in naloga fizioterapevta, da poduči svoje paciente o zdravem načinu življenja ter ustrezni telesni aktivnosti. Pomanjkanje časa predstavlja največjo oviro fizioterapevtov, da promocijskih in preventivnih aktivnosti ne uporabljajo pogosteje. Razprava: S preventivnimi in promocijskimi ukrepi lahko preprečimo oziroma odkrijemo marsikatero bolezen, preprečimo marsikatero smrt, zmanjšamo tveganje za poslabšanje obstoječih stanj ali ponovitev poškodbe ter paciente poučimo, kako samostojno skrbeti za svoje zdravje. Ravno fizioterapevti pa so s svojo izobrazbo, znanjem in izkušnjami v idealnem položaju za izvajanje promocijskih in preventivnih ukrepov.
Keywords: preventiva, promocija zdravja, zdravje, fizioterapija, telesna aktivnost
Published in ReVIS: 24.04.2025; Views: 341; Downloads: 14
Full text (2,20 MB) |
4. |
5. Uporaba mobilnih tehnologij za spremljanje osebnega zdravja in telesne dejavnosti : diplomska nalogaDavid Štamcar, 2024, undergraduate thesis Abstract: Mobilne tehnologije, kot so pametni telefoni, pametne ure in različne aplikacije, so postale ključne za spremljanje in izboljšanje osebnega zdravja ter telesne pripravljenosti. Te naprave omogočajo sledenje telesni aktivnosti, spremljanje spanja in srčnega utripa ter beleženje prehrane. Teoretični del prinaša pregled literature o zgodovini mobilnih tehnologij in zdravju. V empiričnem delu je predstavljena anketna raziskava o uporabi mobilnih tehnologij za
spremljanje zdravja in telesne dejavnosti. Rezultati so pokazali, da so pametni telefoni in aplikacije za spremljanje telesne dejavnosti ključni del življenja mnogih ljudi, zlasti milenijcev, tj. pripadniki generacije, rojene po letu 1980. Večina anketirancev poroča o dnevni uporabi teh naprav in aplikacij. Najbolj priljubljene so aplikacije za sledenje telesne dejavnosti, zdravstvenih parametrov in menstrualnega cikla. V prihodnosti lahko pričakujemo nadaljnjo
rast in razvoj teh tehnologij, kar bo omogočilo boljše razumevanje njihovega vpliva na zdravje in dobro počutje uporabnikov.
Keywords: mobilne naprave, aplikacije, telesna dejavnost, vadba, zdravje, zasebnost
Published in ReVIS: 28.03.2025; Views: 355; Downloads: 8
Full text (1,80 MB) |
6. Kakovost zdravstvene obravnave odraslih na področju duševnega zdravja: izkušnje na primarni ravniAnica Ocvirk, 2025, master's thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Duševno zdravje je ključno za posameznika in družbo, duševne motnje pa še vedno predstavljajo velik izziv. Po ocenah WHO bodo do leta 2030 prav te največji javnozdravstveni problem. Slovenija je z Nacionalnim programom duševnega zdravja in Centri za duševno zdravje odraslih naslovila nekatere težave, a stigma, neenak dostop do obravnave in povečane potrebe po zagotavljanju duševnega zdravja ostajajo izzivi tako za strokovnjake, ki delajo na tem področju, kot za odločevalce.
Metode: Izvedli smo kvalitativno raziskavo, ki je temeljila na deskriptivni metodi dela, izvedena je bila v okviru ciljnega raziskovalnega projekta CRP2023:V3-2311, Vrzeli med potrebami in celovito, integrirano in kontinuirano zdravstveno obravnavo različnih skupin marginaliziranih odraslih na področju duševnega zdravja. Za instrument zbiranja podatkov smo uporabili fokusno skupino in polstrukturiran intervju. V Fokusni skupini je sodelovalo šest strokovnjakov iz različnih služb, ki se v regiji Posavje vključujejo v skrb za osebe s težavami v duševnem zdravju. Polstrukturirane intervjuje smo opravili s petimi strokovnjaki različnih profilov (psihiatrinja, psihologinja, socialna delavka, delovna terapevtka in diplomirana medicinska sestra), zaposlenimi v Centru za duševno zdravje odraslih Posavje. Intervjuvali smo tudi štiri paciente, obravnavane v istem centru ter politično odločevalko na področju duševnega zdravja.
Rezultati: Pacienti ocenjujejo oskrbo v Centru za duševno zdravje odraslih kot kakovostno zaradi individualnega pristopa in dostopnosti. Strokovnjaki izpostavljajo napredek pri skrbi za osebe s težavami v duševnem zdravju, hkrati opozarjajo na pomanjkanje kadrov, infrastrukture in dolgotrajnost rehabilitacije. Omejena dostopnost do podpornih storitev je posledica geografskih dejavnikov in pomanjkanja dnevnih centrov. Stigma ovira iskanje pomoči, preventivni programi so slabo razviti. Posebno ranljive skupine (starejši, brezdomci, socialno ogroženi) imajo omejen dostop do storitev.
Razprava: Skupnostna psihiatrična obravnava izboljšuje oskrbo, a ključni izzivi ostajajo: kadrovski primanjkljaj, dolge čakalne dobe, geografske omejitve in stigma. Sodelovanje med psihiatričnimi bolnišnicami in primarno ravnjo oskrbe je pomanjkljivo. Potrebno je okrepiti preventivo, izboljšati sodelovanje med službami znotraj regije, povečati dostopnost in doseči bolj enakomerno razporeditev virov ter izboljšati kulturne kompetence strokovnjakov. Ukrepi so nujni za bolj vključujoč in učinkovit sistem oskrbe.
Keywords: duševno zdravje, skupnostna obravnava, celostna obravnava, multidisciplinarni pristop, kakovost obravnave
Published in ReVIS: 27.03.2025; Views: 299; Downloads: 16
Full text (2,55 MB) |
7. POGLED ŠTUDENTOV ZDRAVSTVENE NEGE NA SKUPNOSTO SKRB ZA DUŠEVNO ZDRAVJEAmra Pehlić, 2025, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Razvoj skupnostne skrbi za duševno zdravje se je z uvedbo centrov za duševno zdravje še okrepil. Namen raziskave je bil raziskati pogled študentov zdravstvene nege na skupnostno skrb za duševno zdravje. Cilji so bili ugotoviti, kakšno je mnenje študentov zdravstvene nege o skupnostni skrbi za duševno zdravje, raziskati izkušnje študentov zdravstvene nege na področju skupnostne skrbi za duševno zdravje, ugotoviti pripravljenost študentov zdravstvene nege za delo v okviru skupnostne skrbi za duševno zdravje in opredeliti, kako bi študenti zdravstvene nege izboljšali skupnostno skrb za duševno zdravje.
Metoda: Uporabljena sta bila kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Tehnika zbiranja podatkov je bilo intervjuvanje. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (bibliografske baze podatkov: Cobiss, PubMed, MEDLINE). Raziskava se je izvajala v okviru projekta CRP 2023: V3-2311: Vrzeli med potrebami in celovito, integrirano in kontinuirano zdravstveno obravnavo različnih skupin marginaliziranih odraslih na področju duševnega zdravja. V intervjuvanje je bilo vključenih 6 študentov. Vzorčenje je bilo priložnostno namensko.
Rezultati: Intervjuvanci navajajo prednosti skupnostne skrbi in predlagajo različne izboljšave za skupnostno skrb za duševno zdravje. Poudarjajo potrebo po namenjanju večje pozornosti tej temi že med študijem. Prav tako menijo, da bi izboljšanje delovnih pogojev pripomoglo k večjemu interesu za delo na tem področju. Pomembno vlogo pripisujejo tudi boljši dostopnosti storitev in večji ozaveščenosti o duševnem zdravju.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da imajo študenti zdravstvene nege v Sloveniji različne poglede na pomembnost skupnostne skrbi za duševno zdravje in svojo vlogo na tem področju. Študenti so izpostavili potrebo po večji vključenosti vsebin duševnega zdravja v izobraževalne programe.
Keywords: Skupnostna skrb, duševno zdravje, pogled študentov zdravstvene nege.
Published in ReVIS: 27.02.2025; Views: 378; Downloads: 10
Full text (1,47 MB) |
8. ZMANJŠEVANJE BOLNIŠKIH ODSOTNOSTI IZVAJALCEV ZDRAVSTVENE NEGE Z IZVAJANJEM ZDRAVSTVENE VZGOJEEmina Mešić, 2025, undergraduate thesis Abstract: Zdravstvena vzgoja je pomembna veja zdravstvenega sistema. Vključuje celotno populacijo od rojstva do smrti v vseh življenjskih obdobjih. Izvajalci zdravstvene nege so strokovnjaki na svojem področju in so kompetentni za izvajanje zdravstvene vzgoje.
Poklici v zdravstveni negi spadajo med ene najbolj stresnih poklicev v svetu. Skrb za obolele, od zdravstvenih delavcev zahteva veliko strokovnega znanja, sposobnosti in empatije. Med dejavnike tveganja za zdravje na delovnem mestu med izvajalci zdravstvene nege štejemo izmensko delo, stresne situacije, visoke dnevne obremenitve na delovnem mestu, dežurstva, kompetence, ki vodijo v dilemo in izpolnjevanje zahtev ob vedno večji stiski s časom in pomanjkanjem kadra. Namen raziskave je bil preučiti pomen zdravstvene vzgoje v namen zmanjševanja bolniških odsotnosti med izvajalci zdravstvene nege.
Iz rezultatov raziskave, v kateri je sodelovalo 111 anketirancev zaposlenih v zdravstveni negi, je zaključiti, da je za izvajalce zdravstvene nege najbolj obremenjujoče izmensko delo, predvsem nočne izmene, pomanjkanje časa in energije za telesno aktivnost in pripravljanje kvalitetnih raznovrstnih obrokov. Bremenijo jih tudi odnosi v samem kolektivu, kot tudi odnosi s pacienti in njihovimi svojci. Ugotovili smo, da je izvajanje zdravstvene vzgoje med izvajalci zdravstvene nege v namen preprečevanja bolniških odsotnosti pomembno. Ob opravljanju stresnega poklica, je pomembno, da znajo poskrbeti za ohranjanje in krepitev svojega psihofizičnega zdravja.
Keywords: zdravstvena vzgoja, kronične bolezni, dejavniki tveganja za zdravje, medicinske sestre, obremenitev medicinskih sester, bolniške odsotnosti, izmensko delo
Published in ReVIS: 01.02.2025; Views: 413; Downloads: 12
Full text (1,37 MB) |
9. PSIHOLOŠKA PODPORA IZVAJALCEM ZDRAVSTVENE NEGE V KRIZNIH SITUACIJAHNina Leskovšek, 2025, undergraduate thesis Abstract: Teoretična izhodišča: Psihološka podpora je ključnega pomena za ohranjanje duševnega zdravja in odpornosti izvajalcev zdravstvene nege v kriznih situacijah, saj neposredno vpliva na njihovo delovno učinkovitost, medosebne odnose in trajnostno delovanje zdravstvenega sistema. Raziskava je pomembna, ker je osvetlila ključne izzive in potrebe izvajalcev zdravstvene nege pri soočanju s kriznimi situacijami ter preučila sisteme psihološke podpore, ki so jim na voljo v Sloveniji in tujini. Namen pregleda literature je bil izboljšati razumevanje teh podpornih sistemov ter identificirati optimalne rešitve za njihovo implementacijo v slovenskem zdravstvenem prostoru.
Metoda: Podatke smo pridobili s sistematičnim pregledom znanstvene in strokovne literature. S pregledom literature smo se osredotočili na psihološko podporo izvajalcem zdravstvene nege v kriznih situacijah. Strokovno branje smo nadaljevali, dokler nismo zbrali 16 primernih enot iz prosto dostopnih bibliografskih baz (PubMed, Google učenjak, Google Scholar). Zadetke, ki smo jih v raziskavi analizirali, smo poiskali s pomočjo ključnih besed in besednih zvez, in sicer krizna situacija, psihološka podpora, zdravstveni delavci in psihiatrija. Pri iskanju smo se omejili na vire v slovenskem in angleškem jeziku, na vire, objavljene v obdobju 2013–2023 in tiste, ki imajo dostopno celotno vsebino s področja, ki ga obravnavamo v diplomski nalogi. Ključne besede smo povezali z Boolovim operatorjem (AND).
Rezultati: V pregled je bilo vključenih 16 člankov v polnem besedilu, ki so ustrezali vnaprej določenim kriterijem. Podatki, zbrani novembra 2024, so bili analizirani s tehniko kodiranja, kar je omogočilo oblikovanje vsebinskih kategorij. Te so vključevale psihološko podporo v kriznih situacijah, sekundarni in akutni stres, odpornost in obvladovanje stresa, moralno stisko ter etične izzive in tudi institucionalne ter organizacijske dejavnike. Takšen pristop je omogočil bolj strukturirano in jasnejšo interpretacijo rezultatov.
Razprava: Ugotovitve pregleda literature kažejo, da je psihološka podpora ključnega pomena za ohranjanje duševnega zdravja in delovne učinkovitosti izvajalcev zdravstvene nege v kriznih situacijah. Kvalitativna analiza potrjuje, da so učinkoviti sistemi podpore, ki vključujejo individualne in organizacijske strategije, bistveni za zmanjševanje stresa, preprečevanje izgorelosti ter krepitev odpornosti zdravstvenih delavcev. Razprava poudarja potrebo po celovitem pristopu, ki vključuje sodelovanje med državnimi institucijami, zdravstvenimi sistemi in delodajalci za zagotavljanje trajnostnih rešitev in izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe.
Keywords: psihološka podpora, izvajalci zdravstvene nege, krizne situacije, duševno zdravje, stres.
Published in ReVIS: 25.01.2025; Views: 421; Downloads: 15
Full text (1,06 MB) |
10. Vpliv stresnosti dela na zdravje in zadovoljstvo z delom zaposlenih v zdravstveni negiRomana Pust, 2025, master's thesis Abstract: Izhodišča: Delavci, zaposleni v zdravstveni negi, so poklicna skupina, ki je zelo izpostavljena stresnim situacijam na delovnem mestu. Zahtevnost dela, velika delovna obremenitev, usklajevanje službe in družine, slaba organizacija dela in ne nazadnje prenizko plačilo so dejavniki, ki zaposlenega privedejo do razvoja kroničnega stresa in posledično izgorelosti. Stresnost dela vpliva na nastanek simptomov stresa, ki privedejo do težav z zdravjem. Prav tako pa tudi na zadovoljstvo z delom ter kvaliteto življenja posameznika.
Metode: Naloga je bila sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu smo opredelili stres in njegov vpliv na delovno okolje in življenje zaposlenih v zdravstveni negi. V empiričnem delu smo za raziskavo uporabili anketni vprašalnik in anketiranje izvedli preko spletne strani 1KA, povezavo smo udeležencem poslali po e-pošti. Anketni vprašalnik je vseboval demografska vprašanja in vprašanja za ugotavljanje stresa in njegovih posledic pri delu, zaposlene v zdravstveni negi smo spraševali po simptomih in bolezenskih stanjih, povezanih s stresom, ter ugotavljali zadovoljstvo z delom in z drugimi področji življenja. Sodelovalo je 150 medicinskih sester. Zbrane podatke smo analizirali in statistično obdelali s pomočjo programa 1KA in SPSS.
Rezultati: Medicinske sestre so, ne glede na to, kje delajo, podvržene različnim stopnjam stresa. Z raziskavo smo prišli do ugotovitev, da se anketirani pogosto znajdejo v stresnih situacijah, povezanih s plačilom nadur, napredovanji in plačo, z odnosom s pacientom in njegovimi svojci, s prilagajanjem svojega urnika delovnim obveznostim ter z nezadostno podporo pri delu. V največji meri se soočajo s simptomi stresa, kot so: glavobol, nespečnost, nizek nivo energije, napetost, preobremenjenost in prehlad. Bolezenska stanja, kot so: debelost ter glavoboli in migrene so bila najpogosteje omenjena. Rezultati kažejo, da je večina vendarle zadovoljna z delom in ostalimi področji življenja, kar govori o dobri kvaliteti življenja zaposlenih v zdravstveni negi. Bolj zadovoljni z delom in življenjem doživljajo manj stresa na delovnem mestu.
Razprava: Raziskava je pokazala, da se medicinske sestre pri svojem delu soočajo s stresom in s stresom povezanimi simptomi in boleznimi. Pomemben zaščitni dejavnik pred stresom je zadovoljstvo zaposlenih z delom in drugimi področji življenja, kar bi bilo smiselno upoštevati pri uvajanju preventivnih ukrepov za zmanjševanje in boljše obvladovanje stresa v zdravstvenem sistemu.
Keywords: stres, medicinska sestra, zdravje, kvaliteta življenja
Published in ReVIS: 25.01.2025; Views: 491; Downloads: 36
Full text (2,47 MB) |
