Repository of colleges and higher education institutions

Search the repository
A+ | A- | Help | SLO | ENG

Query: search in
search in
search in
search in

Options:
  Reset


1 - 10 / 87
First pagePrevious page123456789Next pageLast page
1.
IZPOSTAVLJENOST ZAPOSLENIH V ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI ŠKODLJIVIM SNOVEM V ZDRAVSTVU
Marina Šercer, 2024, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Tako kot v vsaki dejavnosti, so tudi v zdravstvu delavci izpostavljeni različnim zdravju škodljivim snovem. Največkrat se tega zdravstveno osebje sploh ne zaveda ali pa ne pozna vseh nevarnih snovi, s katerimi prihaja v stik; izpostavljeni so kemičnim snovem, biološkim snovem in fizikalnim dejavnikom ter nevarnim odpadkom. Varno uporabo in skladiščenje zdravju škodljivih snovi v zdravstveni dejavnosti ureja več predpisov. Za varno rabo in zaščito pred škodljivimi učinki so bistveni dejavniki ustrezna usposobljenost, poznavanje snovi in njihovih nevarnosti, uporaba osebnih zaščitnih sredstev ter delo po sprejetih postopkih. Namen naloge je bil raziskati izpostavljenost zdravstvenih delavcev škodljivim snovem v zdravstvu. V sklopu raziskave smo med zdravstvenim osebjem ugotavljali zavedanje navzočnosti nevarnih snovi pri njihovem delu, poznavanje predpisov, poznavanje ukrepov za varno delo in poznavanje snovi, ki lahko povzročijo poklicne bolezni. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Vzorec je vključeval šest zdravstvenih delavcev različne starosti in posledično z različnim obsegom delovnih izkušenj. V intervju smo vključili 3 medicinske sestre oziroma srednje zdravstvenike, diplomirano medicinsko sestro, diplomirano inženirko radiološke tehnologije in doktorico medicine. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se zdravstveno osebje zaveda škodljivih snovi pri svojem delu, a ne pozna vseh nevarnih snovi in njihovih lastnosti. Ključna za zavedanje nevarnosti sta poznavanje lastnosti snovi in ustrezna usposobljenost zdravstvenega osebja. Tega se zavedajo tudi vsi intervjuvanci, saj so poudarili obvezno uporabo osebnih zaščitnih sredstev. Zdravju škodljive snovi v zdravstvu se tako kot sicer pojavljajo v različnih predmetih in okoljih. Zdravstveni delavci se zavedajo, da lahko izpostavljenost tem snovem povzroči kronične ali akutne posledice oziroma obolenja, odvisno od časa izpostavljenosti in intenzivnosti izpostavljenosti (koncentracije oz. količine). Nekatere snovi lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti povzročijo tudi poklicne bolezni, vendar intervjuvanci snovi, s katerimi delajo, niso prepoznali kot nevarne za take vrste obolenj. Iz intervjujev in zbranih rezultatov je bilo ugotovljeno, da poznavanje zakonodaje ter opredelitev zdravju škodljivih snovi in posledic, ki jih te povzročajo v zdravstveni dejavnosti, predstavljata za večino zdravstvenega osebja pretežko nalogo. Razprava: Glede na ugotovitve iz raziskave bi bilo treba zdravstveno osebje pogosteje in podrobneje poučiti o nevarnih snoveh, s katerimi prihajajo v stik, poleg tega pa bi bilo treba nove snovi pred pričetkom uporabe ustrezno predstaviti zaposlenim. Ključno je poznati nevarne značilnosti snovi, jih ustrezno shranjevati oziroma označevati ter poznati način zaščite pred njimi. Poleg tega je pomembna tudi seznanjenost z nevarnimi snovmi, ki povzročajo poklicne bolezni, saj se je v raziskavi izkazalo, da je to področje kljub navzočnosti takšnih snovi v zdravstvu slabo poznano.
Keywords: škodljive snovi, zdravstveni delavci, bolezni, vpliv na zdravje, izpostavljenost zdravju škodljivim snovem.
Published in ReVIS: 05.07.2024; Views: 104; Downloads: 11
.pdf Full text (1,41 MB)

2.
3.
Vpliv telesne aktivnosti na duševno zdravje v povezavi s Covid-19 pri študentih na Visokošolskem zavodu Fizioterapevtika
Alja Tovornik, 2024, master's thesis

Abstract: Uvod in namen: V magistrski nalogi predstavljamo pomen telesne aktivnosti za duševno zdravje, zlasti v kontekstu pandemije Covid-19. Namen je bil proučiti učinke telesne aktivnosti na telo in duševno zdravje ter oceniti vpliv pandemije. Cilj magistrske naloge je potrditi povezavo med telesno aktivnostjo in duševnim zdravjem ter vpliv pandemije na njiju. Metode: Uporabljen je anonimni anketni vprašalnik, sestavljen iz 28-ih vprašanj, ki je vseboval demografske podatke, dva standardizirana vprašalnika (Mednarodni vprašalnik telesne dejavnosti – IPAQ-SF in Vprašalnik duševnega zdravja – MHC-SF) ter vprašanja, ki se nanašajo na objektivno doživljanje razmer med Covid-19. Povezavo z vprašalnikom smo anketirancem poslali na njihove elektronske naslove. Rezultati: Telesna aktivnost ni statistično pomembno vplivala na duševno zdravje študentov. Prav tako ni statistično pomembnih razlik v telesni pripravljenosti in stopnji telesne aktivnosti pred in med pandemijo. Anketiranci občutenje stresa in kakovost življenja ocenjujejo v enaki meri kot pred pandemijo. Uporabnost: Rezultate raziskave lahko uporabimo kot ključen argument za implementacijo telesne aktivnosti vsakdana študentov in splošne populacije. Ukrepi za zdrav življenjski slog so še posebej pomembni v kriznih situacijah, kot je bila pandemija Covid-19. Omejitve: Majhen vzorec anketirancev in možna pristranskost. Raziskava je bila opravljena v času normaliziranja Covid-19 situacije.
Keywords: Telesna aktivnost, vadba, duševno zdravje, fizioterapija, Covid-19.
Published in ReVIS: 10.05.2024; Views: 265; Downloads: 12
.pdf Full text (1,34 MB)

4.
Vpliv prehranskega dopolnila s koencimom Q10 na stanje starajoče kože
Tina Pogačnik, 2018, master's thesis

Keywords: CoQ10, koencim Q10, proti staranju, antioksidant, zdravje kože
Published in ReVIS: 14.03.2024; Views: 222; Downloads: 5
.pdf Full text (11,94 MB)

5.
Posebni varovalni ukrepi v sklopu psihiatričnih bolnišnic : prostorski, etični in pravni vidik
Sabina Arnault, 2023, master's thesis

Abstract: Mentalno zdravje je pomembno tako za posameznika kot družbo kot celoto. Prvi znani zapisi o oviranju pacientov segajo že v čas antične Grčije. Posebni varovalni ukrepi so ukrepi, s pomočjo katerih se pacientu pri procesu zdravstvene obravnave omejuje pravica do svobodnega gibanja ter odločanja o samem sebi. Intenzivna obravnava psihiatričnih pacientov poteka na varovanih oddelkih psihiatričnih bolnišnic in ti so pod nadzorom slovenskih sodišč. Namen magistrskega dela je bil proučiti prostorski, etični in pravni vidik uporabe posebnih varovalnih ukrepov v psihiatričnih bolnišnicah. Z uporabo deskriptivne metode smo opravili pregled znanstvene in strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku. Metoda študije primerov je bila uporabljena pri prostorskemu vidiku ureditve varovanih oddelkov psihiatričnih bolnišnic. Ob pregledu obstoječe strokovne literature smo ugotovili, da posebni varovalni ukrepi pomenijo uporabo sile nad pacienti. Razlogi za njeno uporabo se med seboj razlikujejo. Uvedba posebnih varovalnih ukrepov je lahko travmatična tako za pacienta kot za zdravstvene delavce. V Sloveniji se psihiatrični pacienti večinoma zdravijo klasično, to pomeni v bolnišničnem okolju. Zdravstveni delavci so med izvajanjem posebnih varovalnih ukrepov zavezani etičnim kodeksom posameznih strok, ki jim pomagajo izoblikovati lastne etične vrednote. Slovenska normativna ureditev ureja, da se otroke, mlajše od devet let, lahko ovira eno uro, mladostnike od devet do18 let dve uri, odrasle paciente do največ štiri ure. Pričujoče delo je celostno zajelo več vidikov ureditve varovanih oddelkov psihiatričnih bolnišnic, zato bo pripomoglo k boljšemu razumevanju, kaj posebni varovalni ukrepi dejansko so ter kdaj in kako se jih uporablja. Pripomoglo bo predvsem k destigmatizaciji psihiatrije kot veje medicine. Ne nazadnje je to magistrsko delo spodbuda, da se bo še več avtorjev začelo ukvarjati s področjem prava in medicine, etike in morale, zdravstva in zakonodaje.
Keywords: posebni varovalni ukrepi, telesno oviranje, psihiatrična bolnišnica, mentalno zdravje, varovani oddelek
Published in ReVIS: 13.02.2024; Views: 423; Downloads: 27
.pdf Full text (2,30 MB)

6.
POVEZAVA MED DUŠEVNIM ZDRAVJEM IN USPEŠNOSTJO PODJETNIKOV
dr. Barbara Hvalič Erzetič, 2023, not set

Abstract: V današnjem času, času hitrih sprememb na vseh področjih življenja, je podjetništvo ključni dejavnik razvoja, ključna gonilna sila pa so podjetniki, ljudje, ki jih vodi želja, da bi nekaj novega ustvarili, izboljšali. Podjetniki preživljajo veliko časa v podjetju, odločati se morajo o prihodnosti podjetja, pri tem tvegajo kapital, ki so ga vložili v podjetje, reševati morajo svoje težave in pogosteje še težave zaposlenih, povezujejo poslovno in zasebno življenje, probleme, ki nastajajo v podjetju, rešujejo v prostem času, kar povečuje stres. Takšno okolje lahko negativno vpliva na duševno zdravje podjetnikov, posledično pa lahko vodi v slabše odločitve, zmanjšano produktivnost, slabe medosebne odnose z zaposlenimi ter ovira kreativnost in inovativnost, kar ima negativen vpliv na podjetnikovo uspešnost. Ugotavljali smo povezanost med duševnim zdravjem podjetnikov in podjetnikovo uspešnostjo, ki jo sestavljata poslovni uspeh in zadovoljstvo z življenjem. Želeli smo raziskati, kdo so podjetniki z boljšim duševnim zdravjem. Duševno zdravje smo merili z vprašalnikom DASS-21, poslovni uspeh s finančnimi kazalniki, povprečno stopnjo rasti dobička, prihodka in števila zaposlenih v zadnjih štirih letih, zadovoljstvo z življenjem pa z vprašalnikom o zadovoljstvu z življenjem. V raziskavi je sodelovalo 289 slovenskih podjetnikov. Ugotovili smo, da so podjetniki z boljšim duševnim zdravjem bolj zadovoljni z življenjem, medtem ko povezava med duševnim zdravjem in poslovnim uspehom ni bila statistično značilna. Ugotovili smo, da so podjetniki boljšega duševnega zdravje kot podjetnice, prav tako so boljšega duševnega zdravja tisti podjetniki, ki imajo podjetje že dalj časa kot podjetniki začetniki. Pokazalo se je, da je preventivno delovanje podjetnikov za preprečevanje in obvladovanje stresa povezano z boljšim duševnim zdravjem v primeru telesne dejavnosti in izvajanju sprostitvenih tehnik. Z raziskavo smo dodali nova spoznanja na področju proučevanja duševnega zdravja podjetnikov, podjetnike pa smo želeli ozavestiti o pomenu duševnega zdravja v podjetju in skrbi za duševno zdravje podjetnikov in njihovih zaposlenih.
Keywords: duševno zdravje, podjetnik, podjetniški uspeh, stres na delovnem mestu, podjetniški stres, skrb za duševno zdravje
Published in ReVIS: 01.02.2024; Views: 326; Downloads: 0
.pdf Full text (1,43 MB)

7.
VREDNOST SPLETNE PLATFORME POSVETUJ.SE ZA BOLNIKE S KRVNIM RAKOM
Slavka Brajović Hajdenkumer, 2023, not set

Abstract: Bolniki s krvnim rakom se ob spoprijemanju z diagnozo, zdravljenjem in rehabilitacijo soočajo s številnimi obremenjujočimi mislimi in čustvi. Približno tretjina onkoloških bolnikov med zdravljenjem in okrevanjem doživlja globljo duševno stisko, zaradi katere poiščejo strokovno pomoč. Psihosocialna podpora v Sloveniji je zaradi preobremenjenosti psihoonkološke službe in pomanjkanja kliničnih psihologov v sistemu javnega zdravstva ter dodatno še zaradi posledic epidemije covid-19 bolnikom z rakom težko dostopna v času, ko jo ti najbolj potrebujejo. Zato je Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, septembra 2021 vzpostavilo spletno platformo Posvetuj.se, ki neposredno odgovarja na nenaslovljene potrebe bolnikov s krvnim rakom in njihovih bližnjih po psihosocialni podpori. Da bi empirično ugotovili, kakšna je vrednost spletne platforme Posvetuj.se za uporabnike, smo opravili kvalitativno raziskavo. V vzorec smo vključili pet bolnikov s krvnim rakom, ki so se udeležili enega ali več spletnih posvetov s kliničnimi psihologinjami. Na glavno raziskovalno vprašanje, kakšna je vrednost spletnih posvetov s kliničnimi psihologinjami na spletni platformi Posvetuj.se, so uporabniki poročali o razbremenitvi; olajšanju; usmeritvah za prostovoljsko delo; obvladovanju prisilnih misli s preusmerjanjem in sprostitvenimi tehnikami; učenju sprejemanja situacije; varnem prostoru, v katerem lahko izraziš strahove; sprejetosti, podpori in razumevanju in priložnosti, da na stvari uporabnik pogleda z druge, bolj razumske perspektive. Kot osrednjo vrednost Posvetuj.se izpostavljajo hiter dostop do psihosocialne podpore, strokovnost in brezplačnost storitve ter lajšanje duševne stiske. Zato lahko utemeljeno sklepamo, da spletna platforma Posvetuj.se pomembno prispeva k primarni in sekundarni preventivi duševnega zdravja bolnikov s krvnim rakom.
Keywords: rak, bolniki s krvnim rakom, duševna stiska, duševno zdravje, psihosocialna podpora, psihoonkologija, spletno svetovanje
Published in ReVIS: 01.02.2024; Views: 351; Downloads: 11
.pdf Full text (1,18 MB)

8.
Vloga delovnega terapevta pri obravnavi mater z motnjami v duševnem zdravju
Amadeja Kangler, Špela Mihevc, 2023, original scientific article

Keywords: delovna terapija, duševno zdravje, materinstvo, okupacije mater
Published in ReVIS: 22.12.2023; Views: 259; Downloads: 19
URL Link to full text
This document has many files! More...

9.
UPORABA PSIHADELIKOV V PSIHOTERAPIJI
Maša Kužnik, 2023, not set

Abstract: Teoretična izhodišča: V naši družbi se vsako leto srečujemo z vse večjim številom duševnih bolezni, razvoj novih psihiatričnih zdravil pa upada. Inovacijo v zdravstvenem svetu predstavlja uporaba psihadelikov v psihoterapiji. Gre za strokovno nadzorovano uporabo substanc, kot so ketamin, MDMA, psilocibin, LSD in drugih psihadelikov, ki v novih študijah obetajo dobre rezultate v boju proti depresiji, tesnobi, posttravmatski stresni motnji in drugim duševnim boleznim. Metoda: Uporabljen je bil kritični pregled literature s pomočjo podatkovnih baz Science Direct, PubMed, Google Scholar, The American Journal of Psychiatry. Zaradi naravnanosti teme bomo uporabili tudi spletno stran Multidisciplinary Association for Psychedelic Studies (MAPS). Omejitveni kriteriji iskanja so bili: brezplačni dostop, celotno besedilo članka, kakovostno izvedena študija in jezik angleščina. Pri pregledu literature je bila uporabljena vsebinska analiza prebranega gradiva. Rezultati: V podrobnejši pregled celotnega besedila je bilo od 329.080 zadetkov vključenih 413 zadetkov, v končno analizo pa 70 člankov. Odkrili smo, da gre za dobro metodološko zasnovane raziskave: hierarhično je najvišje na lestvici 44 sistematičnih pregledov randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij ter metaanaliz, sledi 17 posamičnih randomiziranih in nerandomiziranih kliničnih študij in 9 sistematičnih pregledov korelacijskih študij. Ugotovitve: Uporaba psihadelikov v psihoterapiji se kaže kot učinkovita nova metoda za zdravljenje raznovrstnih duševnih motenj. Med najbolj raziskane psihadelike sodi ketamin, med najmanj raziskane pa LSD. Raziskave na področju LSD-ja predvsem ugotavljajo njegov potencialni terapevtski potencial pri zdravljenju depresije in odvisnosti od alkohola. MDMA je v ospredju raziskav, ki se ukvarjajo s psihadelično psihoterapijo na področju posttravmatske stresne motnje, pa tudi na področju tesnobe. Ketamin in psilocibin pa stopita v ospredje pri študijah, ki naslavljajo depresijo in samomorilnost. Zagotovo je na področju psihadelikov potrebno še veliko raziskav, a so tudi dosedanji rezultati večine študij obetavni. Prav tako, na koncu še obravnavamo morebitne omejitve in potenciale za nadaljnje raziskave.
Keywords: psihadeliki v psihoterapiji, pregled literature, duševno zdravje, depresija, tesnoba, posttravmatska stresna motnja
Published in ReVIS: 21.10.2023; Views: 552; Downloads: 35
.pdf Full text (775,73 KB)

10.
BIOLOŠKI IN PSIHOSOCIALNI VPLIV NA NASTANEK MEJNE OSEBNOSTNE MOTNJE
Špela Topolnik, 2023, not set

Abstract: Mejno osebnostno motnjo zaznamuje kompleksna klinična slika, to je predvsem visoka mera impulzivnosti, afektivne nestabilnosti, kognitivnih distorzij in samopoškodbenega vedenja. Kompleksna je še etiologija, ki preko psihosocialnih dejavnikov vključuje travmatične izkušnje, predvsem mnogotero zlorabo (spolna zloraba, verbalna zloraba in fizična zloraba), duševne motnje v družini, vpliv matere z mejno osebnostno motnjo na otroka, neprilagojeno starševstvo, odraščanje brez bioloških staršev, ločitev staršev, brezposelnost na strani mater, hujša bolezenska stanja v času otroštva in telesna oviranost. Na drugi strani pa ima velik vpliv še biologija, ključne so spremembe v strukturi možganov, nevrotransmiterjih in genetika.
Keywords: mejna osebnostna motnja, pregled literature, psihično zdravje, psihosocialni dejavniki, biološki dejavniki, družina, možgani
Published in ReVIS: 14.10.2023; Views: 531; Downloads: 32
.pdf Full text (810,28 KB)

Search done in 0.36 sec.
Back to top