Search the repository

A+ | A- | | SLO | ENG

Abstract: Uvod: Magistrsko delo obravnava vpliv socialne izolacije na zdravje starejših odraslih. V sodobni družbi, kjer se življenjska doba podaljšuje in se spreminjajo družinski modeli, se povečuje število starejših odraslih, ki živijo sami in se soočajo z omejenimi socialnimi stiki. Socialna izolacija se kaže kot pomemben dejavnik tveganja, saj vpliva na telesno, duševno in socialno zdravje ter povečuje pojav kroničnih bolezni. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni analizi podatkov mednarodne raziskave SHARE, izvedene v Sloveniji. Analizirali smo povezanost pogostosti in kakovosti socialnih stikov, oblik socialne podpore in demografskih dejavnikov (spol, starost, izobrazba, dohodek) s samooceno zdravstvenega stanja starejših odraslih. Rezultati: Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je socialna izolacija povezana s slabšo samooceno zdravja in pogostejšim pojavljanjem kroničnih bolezni. Starejši odrasli, ki živijo sami, pogosteje poročajo o slabšem zdravju v primerjavi s tistimi, ki živijo z drugimi. Članstvo v društvih in organizacijah se je pokazalo kot zaščitni dejavnik, saj spodbuja večjo socialno vključenost in boljše počutje. Demografski dejavniki pomembno prispevajo k tveganju za socialno izolacijo, pri čemer se posebej izpostavljata nižja izobrazba in nižji dohodek. Razprava in zaključek: Rezultati potrjujejo, da socialna izolacija pomembno vpliva na zdravje starejših odraslih. Poudarjajo pomen krepitve socialnih mrež, dostopnosti podpornih programov in spodbujanja aktivnega staranja. Magistrsko delo ponuja izhodišča za oblikovanje ukrepov in politik, ki bi prispevali k zmanjševanju tveganja socialne izolacije ter izboljšanju zdravja in s tem povezano kakovostjo življenja starejših odraslih v Sloveniji.
Keywords: socialna izolacija, starejši odrasli, socialni stiki, zdravje, SHARE
Published in ReVIS: 15.04.2026; Views: 68; Downloads: 0
Full text (2,10 MB)
This document has many files! More...

Keywords: vodenje, nadrejeni, duševno zdravje, organizacija, stigma, magistrske naloge
Published in ReVIS: 07.04.2026; Views: 132; Downloads: 0

Abstract: Teoretična izhodišča: Izvajalci zdravstvene nege so glede na njihovo naravo dela vsakodnevno izpostavljeni tveganjem za bolezni duševnega zdravja. Duševno zdravje je pomembo v povezavi z delom, saj le dobro duševno zdravje omogoča kakovostno obravnavo pacientov. Izvajalci zdravstvene nege so vsakodnevno izpostavljeni težkim in zahtevnim situacijam, kar lahko vodi v stres, depresijo, izgorelost ali anksioznost. Lahko se pojavijo tudi samomorilne misli in samomor. Zloraba psihoaktivnih substanc predstavlja velik javnozdravstveni in socialni problem. Cilj diplomske naloge je bil opredeliti pogostost zlorabe psihoaktivnih substanc pri izvajalcih zdravstvene nege, ugotoviti stališča izvajalcev zdravstvene nege do subjektivnih težav na področju duševnega zdravja in raziskati varovalne dejavnike in sisteme pomoči v skrbi za duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege v povezavi z zlorabo psihoaktivnih substanc. Metoda: Raziskavo smo izvedli s pomočjo kvantitativnega raziskovalnega pristopa in deskriptivno metodo dela. Primarne podatke za analizo smo pridobili s tehniko anketiranja. Prvi del ankete je zajemal demografske podatke (spol, starost, delovna doba, izobrazba in delovna enota). V nadaljevanju smo anketirance spraševali o stopnji strinjanja glede pomembnosti lastnega duševnega zdravja, kar smo izvedli s pomočjo Likertove lestvice. Zanimalo nas je, s katerimi duševnimi težavami so se anketiranci že srečali, kako skrbijo za lasten življenjski slog, ali so vključeni v aktivnosti promocije zdravja pri delu in ali uporabljajo kakšno pomoč. V anketi smo spraševali o mnenju, katere so najpogostejše substance, ki jih izvajalci zdravstvene nege uporabljajo, in o substancah, ki jih izvajalci zdravstvene nege uporabljajo. V anketi je sodelovalo 150 anketirancev. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si. Anketne vprašalnike smo poslali prek elektronske pošte znancem, zaposlenim v zdravstveni negi, in jih poprosili za nadaljnje posredovanje (sistem snežne kepe). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel in jih predstavili v diplomski nalogi. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne literature in znanstvenih člankov v bibliografskih bazah CINAHL, PubMed, COBISS in Google učenjak. Rezultati: Pregled odgovorov, ki so jih podali anketiranci je pokazal, da izvajalci zdravstvene nege, zlorabljajo psihoaktivne substance v zelo nizkih odstotkih in sicer sintetične kanabinoide in katione v 2 %. Za fenetilamine se je opredelil 1 % vprašanih in piperazine 2 % vprašanih. Kar 96 % anketirancev ne uporablja nič od navedenega. Stališče izvajalcev zdravstvene nege do subjektivnih težav na področju duševnega zdravja je bilo, da je izvajalcem zdravstvene nege zelo pomembno lastno duševno zdravje v 85 %, da je pomembno lastno duševno zdravje, se je opredelilo 83 %. Težave v duševnem zdravju, povezane s stresom, je potrdilo 60 % izvajalcev zdravstvene nege, depresijo 5 %, izgorelost 17 %, anksioznost 11 %. Da niso opazili, da bi imeli težave z duševnim zdravjem, se je opredelilo le 6 % izvajalcev zdravstvene nege. Varovalni dejavniki in sistemi pomoči v skrbi za duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege v povezavi z zlorabo psihoaktivnih substanc so glede na rezultate ankete izvajalcev zdravstvene nege preventivna izvajanja različnih aktivnosti. 60 % jih ima redne prehode, 25 % jih hodi v hribe, 22 % jih teče in enako 22 % jih kolesari, 15 % jih meditira, 11 % jih pleše in prav tako 11 % se jih poslužuje masaž. 9 % izvajalcev zdravstvene nege izvaja jogo, plava jih 8 % in 6 % jih ima svojega psihoterapevta. Razprava: Izvajalci zdravstvene nege so pomemben člen tako javnega kot zasebnega zdravstva. Pomembno je razumevanje, da so izvajalci zdravstvene nege zaradi pomanjkanja kadra v zdravstvu preobremenjeni in vsakodnevno izpostavljeni velikim psihičnim pritiskom, kar se lahko kaže tudi s stresom, depresijo in izgorelostjo. Zloraba različnih psihoaktivnih substanc izvajalcev zdravstvene nege je lahko beg pred težavami na delu, v družini in življenju. Pomembna je prepoznava in pomoč takšnim sodelavcem, da se čim prej soočijo s težavami in da jih učinkovito rešujejo. Kot del družbe smo nekako odgovorni drug za drugega.
Keywords: duševno zdravje, zloraba substanc, promocija zdravja, zdrav življenjski slog.
Published in ReVIS: 06.02.2026; Views: 418; Downloads: 15
Full text (2,46 MB)

Abstract: Raziskovalno vprašanje (RV): Kako se spremlja kakovost v zobozdravstvu v zdravstvenih ustanovah na primarni ravni? Namen: Namen raziskave je bil opraviti sistematičen pregled domače in tuje strokovne literature ter doktorskih disertacij na temo kakovosti v zobozdravstvu. Metoda: Informacije smo zbirali s sistematičnim pregledom strokovnih del na tematiko kakovosti v zobozdravstvu po javno dostopnih bazah podatkov. Članke v slovenščini in angleščini smo selekcionirali tako, da smo odstranili dvojnike in tiste z nepopolnim tekstom. Nadalje smo znanstvene članke in doktorske disertacije preverili z vidika ustreznosti glede na naše iskalne parametre in neustrezne tekste izločili. Rezultati: Ugotavljamo, da obstaja veliko definicij kaj kakovost v zobozdravstvu sploh je, katera so pomembna področja in kazalniki kakovosti in da je področje kakovosti v zobozdravstvu do določene mere manj raziskano v primerjavi s splošno oz. družinsko medicino. Opravljenih je več sistematičnih pregledov literature in manj člankov v katerih avtorji ocenjujejo stanje in izide po vpeljavi načel kakovosti na področju zobozdravstva. V R Sloveniji nismo zaznali raziskav na temo kakovosti v zobozdravstvu na primarni ravni. Organizacija: Prikazali smo razmere in raven spremljanja kakovosti na področju zobozdravstva v na ravni primarnih javnih zdravstvenih zavodov. Družba: Kazalniki kakovosti so namenjeni spremljanju zobozdravstvene obravnave in so namenjeni ključnim udeležencem, kot npr. lastnikom, menedžerjem, zaposlenim v zdravstvenih ustanovah in uporabnikom storitev. Originalnost: Ugotovili smo, da kazalniki kakovosti na področju zobozdravstva niso enotni ter da primanjkuje empiričnih raziskav na področju spremljanja kakovosti na področju zobozdravstva v primarnih javnih zdravstvenih zavodih. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je bila omejena na pregled literature na temo menedžmenta kakovosti na področju zobozdravstva v javnih zavodih na primarni ravni. V nadaljnjem raziskovanju bi bilo smiselno analizirati razloge za obstoječi nabor kazalnikov kakovosti ter identificirati kazalnike kakovosti, ki prinašajo koristi za izvajalca kot uporabnika zobozdravstvenih storitev.
Keywords: dejavniki kakovosti, kazalniki kakovosti, menedžment kakovosti, primarni zavodi, zobozdravstvo, zdravstvene ustanove, ustno zdravje
Published in ReVIS: 30.01.2026; Views: 363; Downloads: 6
Full text (578,17 KB)

Abstract: Zdravje je temelj kakovostnega in uspešnega življenja ter dela posameznika in organizacije. Vlaganje v zdravje zaposlenih je smiselno, saj zdravi in zadovoljni sodelavci v varnem in spodbudnem okolju delajo bolj učinkovito, redkeje zbolevajo in manj izostajajo z dela. Enota intenzivne terapije je zahtevno in stresno okolje, kjer se zdravijo življenjsko ogroženi bolniki. Zanje skrbi visoko usposobljeno osebje, ki v zahtevnih razmerah sprejema hitre in kompleksne odločitve. Bolniki so pogosto popolnoma odvisni od pomoči zdravstvenega osebja. Vloga medicinske sestre vključuje neprekinjen 24-urni nadzor bolnika, sodelovanje pri posegih in upravljanje z medicinskimi napravami. Delo v zdravstveni negi je odgovorno in plemenito, zahteva strokovnost, sočutje, potrpežljivost in predanost. Zaradi zahtevne obravnave, spreminjajočih se potreb bolnikov in sistemskih težav se izvajalci soočajo z izzivi, ki vplivajo na kakovost oskrbe, njihovo počutje in izide zdravljenja.
Keywords: zdravstveni delavci, kakovost življenja, enota intenzivne terapije, zdravje, izčrpanost
Published in ReVIS: 24.12.2025; Views: 548; Downloads: 20
Full text (1,13 MB)