Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Motivacija za zdrav življenjski slog pri študentih Fakultete za zdravstvo Jesenice
Ernestina Turk, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: študenti, zdravstvena nega, zdravje
Objavljeno: 19.02.2016; Ogledov: 2137; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (753,10 KB)

2.
Poučenost osnovnošolcev o vplivu kajenja na nastanek bolezni
Tina Slapar, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kajenje, učenci, odvisnosti, zdravje
Objavljeno: 19.02.2016; Ogledov: 1413; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (897,75 KB)

3.
Promocija zdravja na delu in gibalna aktivnost medicinskih sester v osnovnem zdravstvu
Darja Anderle, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: promocija zdravja, medicinske sestre, skrb za zdravje
Objavljeno: 19.02.2016; Ogledov: 1935; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (997,16 KB)

4.
Zdravje, počutje in zadovoljstvo z življenjem najstarejših starih v Sloveniji
Simona Hvalič Touzery, 2014

Opis: V javnozdravstvenih in družboslovnih razpravah se podatke za mlajše starejše pogosto posplošuje na vse starostnike, a dejansko se najstarejši stari precej razlikujejo od ostalih starostnikov. Namen članka je pokazati na te razlike z vidika zdravja, počutja in zadovoljstva z življenjem. Uporabili smo podatke 4. vala mednarodne raziskave SHARE (2011). Na vzorcu 1.306 slovenskih starostnikov smo opravili bivariantno analizo in ugotovili, da je samoocena zdravja povezana s starostjo (p = 0,000). Najstarejši stari imajo največ simptomov različnih bolezni (p = 0,000), težav s koncentracijo (p = 0,000) in pomanjkanjem energije (p = 0,001) ter so najbolj omejeni pri dnevnih aktivnostih in opravilih (p = 0,000). Pozitiven odnos do življenja s starostjo upada.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kakovost življenja, skrb za zdravje, starejši ljudje, Slovenija
Objavljeno: 24.02.2017; Ogledov: 2766; Prenosov: 89
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

5.
Vpliv joge na velneško počutje izbranih ciljnih skupin uporabnikov joge
Tjaša Gaberšek, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: velnes, alternativna medicina, joga, zdravje, življenjski slog, osebnostna rast, diplomsko delo
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 1553; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (971,64 KB)

6.
Človekove pravice duševno bolnih oseb
Rebeka Kocbek, 2016

Opis: Človekove pravice duševno bolnih oseb so opredeljene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, Ustavi Republike Slovenije, Zakonu o duševnem zdravju ter v različnih mednarodnih pogodbah in konvencijah. Zakon o duševnem zdravju je v Republiki Sloveniji kot takšen v veljavi od leta 2008. Glede sprejetja zakona je bilo veliko polemik in nesoglasij ter tudi kritik, predvsem na račun pomanjkljivosti v zakonu, na kar je opozarjal Žmitek. Pojem duševno bolne osebe nam je še nekako znan, ko se srečamo s pojmoma duševno bolne osebe in duševne motnje v razvoju, pa se večina ljudi znajde v dilemi. Velikokrat se zgodi, da se pojma zamenjuje, zato je pomembno, da ju ločimo. Pri duševno bolnih osebah je pomembno poudariti človekove pravice in njihovo spoštovanje, saj lahko pride do zlorabe pravic. Te osebe se v družbi težko znajdejo in potrebujejo pomoč. Pomoč je potrebna predvsem pri hospitalizaciji, da ne pride do kršitve oziroma zlorabe človekovih pravic. Dokumenti, kot so Zelena knjiga, Evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje in Akcijski načrt za področje duševnega zdravja v Evropi, so dokumenti, ki pripomorejo k izboljšanju stanja duševno bolnih oseb v družbi in v državah članicah Evropske unije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: duševno bolne osebe, duševne motnje, duševno prizadeti, človekove pravice, hospitalizacija, stresne motnje, javno duševno zdravje, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1413; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

7.
Pravni okvir slovenskega babištva
Irena Maguša, 2016

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko na področju babištva v slovenskem prostoru. V slovenskem zdravstvenem sistemu je pomembno opredeliti vlogo diplomirane babice: pri obravnavi mladostnic in zdravih nosečnic, pri vodenju poroda pri nosečnicah z nizkim tveganjem, pri obravnavi mater v poporodnem obdobju in obravnavi žensk v času menopavze. Zahteve žensk in družin po kontinuirani, celostni in individualni obravnavi so vedno večje. Vzpostaviti je treba sistem, v katerem je ženska že pred nosečnostjo in v nosečnosti ter med porodom in po njem središče obravnave. Vsak posameznik, v našem primeru smo osredotočeni na žensko, ki načrtuje ali pričakuje otroka, mora imeti pravico do informiranega soglasja, zavestne privolitve, zavrnitve medicinske oskrbe, enake obravnave, zdravja, zasebnosti in življenja. Prav na področju reproduktivnega obdobja je treba nameniti večjo pozornost tako izvajalcem storitev kot tudi uporabnikom. Babice morajo prevzeti večjo odgovornost na področju obravnave žensk in njihovih družin v obdobju reprodukcije. V magistrski nalogi smo se dotaknili tudi problematike poroda doma, kjer smo skozi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice prikazali mnenja pravnih strokovnjakov. Strokovna in zainteresirana javnost je že večkrat opozorila, da področje načrtovanega poroda doma v Sloveniji ni urejeno ne zakonsko ne strokovno. Diplomirane babice v Sloveniji ne pokrivajo vseh svojih področij poklicnega delovanja, ki so zapisana v sektorski direktivi in domači zakonodaji, in tako ženske oziroma družine niso obravnavane s strani diplomiranih babic. Trend razvoja babiške oskrbe v slovenskem prostoru mora slediti že uveljavljenim tujim modelom dobre, kontinuirane in avtonomne babiške skrbi. Interdisciplinarni pristop v babištvu mora temeljiti na kakovostni babiški obravnavi in dokazih, ki so podprti z raziskovalnimi izsledki in s primeri dobre prakse. Primere dobre prakse lahko zasledimo v nekaterih državah Evropske unije. Babice so pred izzivi zagotoviti ženskam in njihovim družinam najvišjo možno kontinuirano obravnavo pred nosečnostjo, v času nosečnosti, med porodom in po porodu. Babištvo ima temeljno nalogo, ki zasleduje cilj zdrava ženska - zdrava družina. Babištvo posega v zelo zgodnje obdobje mladostnic z zdravstvenovzgojnim delom o spolnosti in spolno prenosljivih boleznih, v obdobje ženske pred nosečnostjo, ki vključuje vzgojno-izobraževalno delo na področju načrtovanja družine, vključno s svetovanjem o kontracepciji, v obdobje nosečnice, pripravo na porod in obdobje po porodu, vključno z obravnavo novorojenčka, v obdobje menopavze ter na področje ginekologije in reprodukcije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: babištvo, diplomirana babica, reproduktivno zdravje, nosečnost, porod, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1419; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

8.
Mednarodni odnosi v zdravstvu-dostopnost do zdravstvenih storitev v EU
Dušanka Petrič, 2014

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zdravstvene storitve, zdravsteno varstvo, zdravje, zdravstvo, migracije
Objavljeno: 05.09.2017; Ogledov: 944; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

9.
Sistemsko obvladovanje varnosti in zdravja v gospodarski družbi
Peter Jančič, 2011

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varnost in zdravje pri delu, ocena tveganja, nezgode pri delu, ekonomika vlaganja
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 863; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

10.
Vpliv mednarodnega standarda na varnost in zdravje pri delu
Mojca Turnšek, 2010

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: varnost pri delu, nezgode, inšpektorati, zdravje pri delu
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 868; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh