Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravica do zdravega življenjskega okolja v kontekstu Evropske konvencije o človekovih pravicah : magistrsko delo
Špela Zagorc, 2024, magistrsko delo

Opis: Čeprav več kot 150 držav priznava pravico do zdravega okolja v svojih nacionalnih ustavah, pa avtonomne, svetovno priznane človekove pravice do življenja v zdravem okolju ni. Namen magistrskega dela je umestitev pravice do zdravega življenjskega okolja v regionalno okolje, v katerem deluje Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP). Magistrsko delo vsebuje več ciljev, in sicer analizo EKČP in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v povezavi z (zdravim) življenjskim okoljem in pravicami posameznikov, prikaz ozelenitve obstoječih človekovih pravic, ki izhajajo iz EKČP, formuliranje in analizo vsebinskega in procesnega vidika pravice do zdravega življenjskega okolja po EKČP, opredelitev dejavnikov, ki zagotavljajo učinkovito uveljavljanje in zaščito pravice do zdravega življenjskega okolja, kot ti izhajajo iz sodne prakse ESČP, in analizo mednarodnih instrumentov s področja človekovih pravic, ki so upoštevani na področju varstva okolja in prava EU. Za dosego ciljev magistrskega dela in podajanja odgovorov na zastavljeni raziskovalni vprašanji so uporabljene metoda deskripcije preko generalizacije in specializacije, faktorska analiza, metodi logične analize in sinteze ter metoda deduktivnega sklepanja in metoda dokazovanja preko študije mednarodnih institutov, zakonodaje EU in sodne prakse sodišča ESČP kot tudi študije domače in tuje literature kot teoretične podlage izvedeni študiji in podanim rezultatom. Rezultati izvedene študije prikažejo ozelenitev obstoječih človekovih pravic, ki so že priznane po EKČP, upoštevaje sodno prakso ESČP, določbe mednarodnih instrumentov Združenih narodov in prava EU ter konceptualni model pravice do zdravega življenjskega okolja preko vsebinskega in procesnega vidika, ki implicitno izhaja iz EKČP in sodne prakse ESČP. Rezultati so uporabni za nadaljnje raziskave v znanosti, za osveščanje stroke, predvsem pa za posameznike pri reševanju težav, s katerimi se srečujejo v prizadevanju za mirno in zdravo okolje, s čimer se prispeva h krepitvi tako zaščite okolja kot tudi pravic posameznikov v zvezi z obravnavano tematiko na nacionalni ravni.
Ključne besede: pravica do zdravega življenjskega okolja, varstvo človekovih pravic, EKČP, ESČP, sodna praksa
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 445; Prenosov: 0

2.
Improving energy efficiency of the existing buildings in Sloveni and Norway through regulatory and financial incentives : doctoral dissertation
Špela Zagorc, 2017, doktorska disertacija

Opis: Z izboljšanjem energetske učinkovitosti obstoječih stavb bi se lahko skupna poraba energije v Evropski uniji (EU) zmanjšala za 5 % do 6 %. Zato je v EU obvladovanje energetsko učinkovite prenove obstoječih stavb ključnega pomena pri doseganju ambicioznih energetskih in podnebnih ciljev do leta 2020. Koncept disertacije temelji na spoznanju, da obstaja potreba po povečanih naložbah za energetsko prenovo obstoječih stavb, saj bi upoštevali naraščajoče pomisleke glede poslabšanja okolja, zlasti v regijah s povečano porabo energije. Zato predstavljena disertacija zagotavlja sistematičen in razumljiv pogled na problem spodbud za obnovo obstoječih stavb v Sloveniji in na Norveškem s posebnim poudarkom na regulativnih in tržnih spodbudah, ki so potrebne za zagotovitev ne le zmanjšanja rabe energije, temveč tudi trajnostnega razvoja kot celote. Izvedeno raziskovanje preučuje trenutne spodbude in omejitve za povečanje naložb v energetsko učinkovitost obstoječih stavb v Sloveniji in na Norveškem. Raziskava vsebuje tudi opredelitev najboljših praks v EU in tako določa okvirna načela za oblikovanje vladnih politik za spodbujanje nadaljnjih naložb v energetsko učinkovitost obstoječih stavb, pri čemer se upoštevajo prednostne naloge prihodnjih razvojnih perspektiv, o katerih se razpravlja v znanstveni literaturi. Interdisciplinarni pristop disertacije združuje svetovne, evropske in nacionalne energetske politike v sinergiji s trajnostnim socialno-ekonomskim razvojem za oblikovanje konceptualnih ukrepov za izvajanje ukrepov za morebitno večje zmanjšanje porabe energije v obstoječih stavbah. Namen disertacije je torej modeliranje regulativnih in tržnih pristopov, katerih namen je zagotoviti spodbude za povečanje aktivnosti glede energetske prenove obstoječih stavb v Sloveniji in na Norveškem. Disertacija je edinstvena pri zagotavljanju primerjalne analize konceptov energetske prenove obstoječih stavb v Sloveniji in konceptov energetske prenove obstoječih stavb na Norveškem s primerjalnimi analizami nacionalnih in evropskih primerov dobre prakse. Preko analize regulativnih določb in shem financiranja tako na ravni EU kot na nacionalni ravni so pripravljeni in podrobneje obdelani tudi predlogi izboljšav. Disertacija se zaključi z morebitnim učinkom uporabe podobnih ukrepov v Sloveniji in na Norveškem, ki izhajajo iz primerjalne analize nacionalnih in EU scenarijev za večje naložbe v obnovo obstoječih stavb.
Ključne besede: obnova obstoječih stavb, regulativne določbe, mehanizmi financiranja
Objavljeno v ReVIS: 02.08.2018; Ogledov: 2945; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh