Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Problematika ponarejanja blagovne znamke
Aida Imamović, 2016

Opis: Blagovna znamka je ena izmed vrst pravice intelektualne lastnine oziroma bolj podrobno pravica industrijske lastnine. Zavarovano blagovno znamko pa ogrožajo vse pogostejši ponarejeni izdelki, ki se izdelujejo pod isto blagovno znamko. Ponarejen izdelek se na trgu lahko pojavi kot enak oziroma podoben izdelek, v enaki embalaži ter pod enako oznako, kar predstavlja težavnost pri razlikovanju, kar je temeljna funkcija blagovne znamke. Pri nas je blagovna znamka urejena z zakonskim aktom, imenovanim Zakon o industrijski lastnini, vendar pa poleg imenovanega zakona blagovno znamko urejajo dodatne ratificirane mednarodne pogodbe. Med najbolj znane spadajo Madridski sporazum o mednarodnem registriranju znamk, Nicejski sporazum o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk ter Pogodba o pravu znamk. Zakoni urejajo predvsem blagovno znamko, le malo določb pa se nanaša na problematiko ponarejanja. Problematiko ponarejanja blagovnih znamk pri nas v določeni meri rešuje Carinski urad Republike Slovenije, ki v primeru ugotovitve ponarejenega blaga blago zaseže ter ga uniči, kršitelja pa primeroma kaznuje. V Sloveniji poleg Carinskega urada delujeta policija ter Tržni inšpektorat, ki v primeru pojava ponarejenega blaga na slovenskem ozemlju ukrepata. Ponarejanje zaščitenih blagovnih znamk je prepovedano, ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugje po svetu. Ponarejanje blagovne znamke spada tudi na seznam devetih najpogostejših oblik organiziranega kriminala, saj gre za posel, ki je izredno dobičkonosen ter predstavlja manjše tveganje kot kakšna druga oblika kaznivega trgovanja s prepovedanim blagom. Kot že rečeno, je glavni problem ponarejanja blagovne znamke ravno v njeni funkciji razlikovanja, saj so v današnjem času "ponaredki" prišli do meja, kjer povprečen uporabnik težko ugotovi, kateri izdelek je originalen in kateri ponaredek. Ponarejanje je danes zaradi zmanjševanja stroškov proizvodnje postala privlačna alternativa zakonitemu trgovanju, kljub temu pa ustvarja velik dobiček. Trenutni cilj vseh organizacij, ki se ukvarjajo z blagovno znamko, je, da se izostri nadzor nad ponarejenim blagom ter se za to določi primerne kazni, s čimer bi se posledično zmanjšala razširjenost tega organiziranega kriminala.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: blagovna znamka, ponarejanje, ponaredki, pravno varstvo, intelektualna lastnina, carinska uprava, tržni inšpektorat, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 1970; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

2.
Terjatve upnikov v stečajnem postopku
Aida Imamović, 2019

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko v zvezi s terjatvami upnikov v stečajnem postopku. Namen dela je prikazati upnikom, kako priti do poplačila svojega dolga v primeru, ko se nad njihovim dolžnikom začne stečajni postopek. S potrjeno hipotezo bo prikazana najbolj učinkovita prijava terjatev. Ob podrobnejšem opisu prijave terjatve pa so v magistrskem delu poudarjene tudi problematike, ki se pojavljajo v zvezi s terjatvami v stečajnem postopku, ter rešitve, s katerimi se je tem problematikam mogoče predhodno izogniti. Sodelovanje upnikov in stečajnega dolžnika, je v stečaju izrednega pomena, saj se le s tem izognemo morebitnim zlorabam. Stečajni zakon oz. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Na podlagi zakona, ki ureja celotno insolvenčno pravo, poznamo več vrst terjatev, ki jih lahko ima upnik, kot tudi dve pravici, in sicer ločitveno in izločitveno pravico. Problematika, ki se je izoblikovala skozi obdobje, pa je predstavljena na podlagi raziskave sodne prakse, ki se nanaša na terjatev upnikov. Preizkus obsoja upnikovih terjatev opravi stečajni upravitelj in od katerega je odvisna tudi usoda terjatve upnika. Upnik v stečaj mora pravočasno prijaviti svoje terjatve ter spremljati stečajni postopek. Poleg navedenega je predstavljena tudi zakonodaja stečajnega postopka v drugih državah, iz katerih izhaja, da imajo te posamezne države zelo podobno ureditev stečaja, kot tudi skupno točko, saj večina ureditve insolvenčnega prava izhaja iz nemške insolvenčne zakonodaje.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 1545; Prenosov: 229
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh