Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine v d. o. o. in d. d.
Aljaž Čoko, 2019

Opis: Diplomsko delo opisuje in predstavlja instituta ničnosti in izpodbojnosti skupščinskih sklepov tako v delniški družbi kakor tudi v družbi z omejeno odgovornostjo. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) instituta ničnosti in izpodbojnosti skupščinskih sklepov določa v poglavju o delniški družbi, v poglavju o družbi z omejeno odgovornostjo pa v zvezi s tema institutoma napotuje na smiselno uporabo določb o delniški družbi. Poglobitev v obe obliki kapitalskih družb, njune organe ter njihove pravice in obveznosti pa hitro opozori na obstoj nekaterih bistvenih razlik med obema oblikama gospodarskih družb, zaradi katerih tudi ureditev institutov ničnosti in izpodbojnosti skupščinskih sklepov ne more biti enaka. Diplomsko delo opisuje delniško družbo, družbo z omejeno odgovornostjo in njune organe ter z analizo teorije in sodne prakse primerja in opozarja na razlike med institutoma ničnosti in izpodbojnosti skupščinskih sklepov v delniški družbi in družbi z omejeno odgovornostjo. Na koncu še primerja ureditev institutov ničnosti in izpodbojnosti skupščinskih sklepov v Republiki Sloveniji z ureditvijo v Republiki Hrvaški.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 3322; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (514,21 KB)

2.
Podjetniško premoženje zakoncev v slovenski sodni praksi
Aljaž Čoko, 2022

Opis: Do uveljavitve Družinskega zakonika (DZ) področje podjetniškega premoženja zakoncev ni bilo zakonsko urejeno. ZZZDR tega področja ni urejal, zato je v pravnem sistemu veljala pravna praznina. DZ je problematiko uredil na način, da je zakoncema omogočil avtonomijo glede podjetniškega premoženja. Zakonca lahko z dogovorom po svoje uredita medsebojna premoženjska razmerja. Bistveni novoti sta določbi glede vlaganja zakonca v gospodarsko družbo ali v drugo pravno osebo oziroma podjetje, ki je del posebnega premoženja drugega zakonca in določba glede skupne udeležbe zakoncev pri opravljanju pridobitne dejavnosti. Magistrsko delo z analizo pravne teorije in slovenske sodne prakse predstavi spremembe, ki jih je glede podjetniškega premoženja zakoncev prinesel novi DZ. Obravnava problematike uporablja različne raziskovane metode, in sicer analizo; analitično metodo; deskriptivno metodo; interpretacijo; komparativno metodo ter sintetično metodo. Cilj magistrskega dela je predstaviti kako ureditev področja podjetniškega premoženja zakoncev v DZ vpliva nasodno prakso tudi v zvezi z upravljalskimi upravičenji zakoncev ter odgovornostjo za obveznosti podjetnika ali gospodarske družbe. Delo analizira zakonodajo in prakso na obravnavanem področju pred uveljavitvijo DZ in po njej, ter raziskuje kako se ureditev v DZ odraža v sodni praksi. Ugotavlja ali se je sodna praksa bistveno spremenila, ali pa je sodišče že pred ureditvijo podjetniškega premoženja zakoncev v DZ odločalo podobno kot po ureditvi. Delo predstavi razloge zakaj je bila potrebna ureditev področja podjetniškega premoženja zakoncev v DZ in ugototvlja ali je bila ureditev v DZ potrebna zaradi težav, ki jih je v praksi povzročala pravna praznina. Na koncu delo ugotavlja ali je ureditev v DZ ustrezna in ali bi bilo potrebno problematiko podjetniškega premoženja zakoncev bolje urediti tudi v določbah korporacijskega prava.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zakonska zveza, skupno premoženje, ločeno premoženje, podjetniško premoženje, gospodarska družba, zunajzakonska skupnost, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, Družinski zakoni
Objavljeno: 26.01.2023; Ogledov: 542; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (496,17 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh