Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine v d. o. o. in d. d.
Aljaž Čoko, 2019

Opis: Diplomsko delo opisuje in predstavlja instituta ničnosti in izpodbojnosti skupščinskih sklepov tako v delniški družbi kakor tudi v družbi z omejeno odgovornostjo. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) instituta ničnosti in izpodbojnosti skupščinskih sklepov določa v poglavju o delniški družbi, v poglavju o družbi z omejeno odgovornostjo pa v zvezi s tema institutoma napotuje na smiselno uporabo določb o delniški družbi. Poglobitev v obe obliki kapitalskih družb, njune organe ter njihove pravice in obveznosti pa hitro opozori na obstoj nekaterih bistvenih razlik med obema oblikama gospodarskih družb, zaradi katerih tudi ureditev institutov ničnosti in izpodbojnosti skupščinskih sklepov ne more biti enaka. Diplomsko delo opisuje delniško družbo, družbo z omejeno odgovornostjo in njune organe ter z analizo teorije in sodne prakse primerja in opozarja na razlike med institutoma ničnosti in izpodbojnosti skupščinskih sklepov v delniški družbi in družbi z omejeno odgovornostjo. Na koncu še primerja ureditev institutov ničnosti in izpodbojnosti skupščinskih sklepov v Republiki Sloveniji z ureditvijo v Republiki Hrvaški.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 3223; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (514,21 KB)

3.
Spregled pravne osebnosti v slovenski sodni praksi
Mark Grossman, 2019

Opis: Diplomsko delo (Spregled pravne osebnosti v slovenski sodni praksi) se ukvarja s spregledom pravne osebnosti, to je oblika odgovornosti družbenika za obveznosti družbe v določenih, zakonsko predpisanih primerih. Delo namenja največ pozornosti jamčevalnemu spregledu, vendar ne zanemari pripisnega spregleda in mogočih smeri učinkovanja spregleda pravne osebnosti. Poleg analize sodne prakse posveča veliko pozornosti tudi samemu institutu spregleda pravne osebnosti, njegovemu razvoju in uporabi v drugih državah. Da se delo lahko celostno ukvarja z obravnavano temo, pozornost posveča tudi oblikam družb, ki jih pozna slovensko pravo in se krajše seznani tudi s sodno prakso kot pravnim virom. Glavni namen diplomskega dela je pregled vseh dostopnih sodnih odločb na temo spregleda pravne osebnosti v slovenski sodni praksi in njihovo vrednotenje. Namen diplomskega dela je predvsem z jezikovno in primerjalno metodo analizirati dostopno sodno prakso in oblikovati uporabne zaključke, hkrati pa predstaviti temeljne vidike instituta spregleda. Tako upamo, da se bo diplomsko delo vsaj do neke mere seznanilo z institutom spregleda pravne osebnosti predvsem v Sloveniji in v slovenski sodni praksi. Za določene težave, ob katere se diplomsko delo obregne, za njihovo obravnavo zaradi omejitev nima zadosti časa, napoti tudi na ustrezno literaturo.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 18.09.2019; Ogledov: 2387; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (789,49 KB)

4.
Problematika javnega naročanja in pravno varstvo v postopkih javnega naročanja
Lara Kraljevič, 2019

Opis: V diplomskem delu sta obravnavani temi javnega naročanja in pravnega varstva v postopkih javnega naročanja. Predstavljeni so osnovni pojmi, temeljna načela, vrste in faze postopkov, odločitve naročnikov ter pravno varstvo, ki je zagotovljeno v teh postopkih. Tema je predstavljena s pomočjo opisne metode. V delu so preverjene tri hipoteze, pri čemer sta po analizi podatkov dve potrjeni, ena pa le delno potrjena. V celoti potrjeni sta hipotezi, da pravni sistem Republike Slovenije ne zagotavlja zadostnega pravnega varstva v postopkih javnega naročanja in da naročniki nimajo dovolj strokovnega znanja za pripravo kakovostnih javnih naročil, zaradi pomanjkljivo pripravljene dokumentacije pa je posledično več možnosti za kršitve. Hipotezo o nezadostnem pravnem varstvu sem potrdila na podlagi ugotovitve, da zoper odločitev Državne revizijske komisije ni konkretnega pravnega varstva. Pri potrjevanju hipoteze o nezadostnem strokovnem znanju naročnikov je strokovnost razdeljena na poznavanje prava javnega naročanja in poznavanje predmeta javnega naročila. Skozi posamezne faze postopka je predstavljeno, kaj pravo javnega naročanja zahteva od naročnikov in kateri problemi se največkrat pojavljajo. Razloge za potrditev hipoteze o nezagotavljanju konkurence sem navajala v povezavi s kompleksnostjo in zahtevnostjo sistema javnega naročanja v Republiki Sloveniji. Ta hipoteza je bila delno potrjena, saj bi za popolno potrditev potrebovala analizo konkretnih primerov, ki dokazujejo nezmožnost priprave konkurenčne ponudbe. Obravnavana problematika je pomembna, saj področje javnega naročanja zajema velik del subjektov, ki v njem sodelujejo, tako javnega kot zasebnega prava. Zaradi širine področja in števila sodelujočih subjektov je posledično obsežna tudi problematika, ki se pojavlja.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 2845; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (838,93 KB)

5.
Zloraba prevladujočega položaja po pravu Evropske unije
Jan Bojović, 2020

Opis: Diplomsko delo se ukvarja s pomenom prevladujočega položaja na trgu in možnostmi zlorabe takšnega položaja. Prevladujoč položaj na trgu je položaj družbe, pri katerem ta ni izpostavljena dovolj velikim pritiskom konkurence. Prevladujoč položaj družbe sam po sebi ni protipraven. Zakonodaja želi preprečiti le zlorabo teh položajev. Opredelitev tega, kaj točno šteje za zlorabo položaja, pa je osrednja tematika diplomskega dela. Takšne zlorabe preprečuje člen 102 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Analiza omenjenega člena bo predstavljala pomemben del diplomskega dela. Diplomsko delo se v največji meri posveča institutu zlorabe prevladujočega položaja, kot ga pozna pravo Evropske unije. Analiza instituta je bila opravljena s pomočjo deskriptivne, analitične in primerjalne metode ter na podlagi analize sodne prakse organov Evropske unije. Diplomsko delo preučuje področje prava, ki pridobiva na svojem pomenu. Gre za področje, ki ga delno lahko umestimo v sfero javnega, delno pa v sfero zasebnega prava. Zato je iz diplomskega dela razvidna kombinacija delovanja države s kogentnimi pravili in poslovanja gospodarskih družb z večinoma dispozitivnimi pravili. Ker pravo Evropske Unije daje pravno veljavo sodbam sodišč, je del diplomskega dela posvečen tudi analizi pomembnih primerov iz sodne prakse Evropske unije. Obravnavano pravno področje je podvrženo velikim kritikam, tako domačih kot tujih pravnih teoretikov. Zaradi tega ta v zadnjem času doživlja pomembne spremembe, ki sledijo novejšemu razumevanju konkurenčnega prava, na katerega vpliva sodobno razumevanje pravne in ekonomske znanosti. Ugotovitve diplomskega dela podajajo dovolj podatkov za razmislek glede potrebe po spremembah na tem področju v prihodnosti
Najdeno v: osebi
Ključne besede: konkurenca, Evropska unija, prevladujoč položaj, zloraba prevladujočega položaja, Pogodba o delovanju Evropske unije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 1111; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

6.
Poslovna goljufija
Timotej Široka, 2021

Opis: V diplomski nalogi bo obravnavana tema o poslovni goljufiji kot kaznivem dejanju v Sloveniji. Poslovna goljufija je opredeljena kot kaznivo dejanje zoper gospodarstvo po 228. členu KZ-1 in velja za eno najbolj številčnih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo pri nas. V uvodu bo opisano gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kriminaliteta in gospodarsko kaznivo dejanje. Opisali bomo, pod kaj spada gospodarsko kazensko pravo in čemu je namenjeno, kaj predstavlja gospodarska kriminaliteta in opredelili pojme, kot so gospodarski subjekt, gospodarska dejavnost, kaznivo dejanje in gospodarsko kaznivo dejanje. Nato bosta predstavljena zakonska evolucija in zgodovinski razvoj poslovne goljufije. Podrobneje bo opisana primerjava med klasično goljufijo in poslovno goljufijo. Opisane bodo temeljne razlike med kaznivima dejanjema na področju zakonskih znakov, zastaranja, kazenskih sankcij in kazenskega pregona. Sledi podroben opis in razlaga poslovne goljufije na splošno in njeni tipični primeri v praksi, incidenčni znaki upnika in dolžnika pri poslovni goljufiji, primeri preslepitve, problematika bagatelnih oblik poslovne goljufije in kako je zakonodajalec z uveljavitvijo KZ-1 razširil objektivni pogoj kaznivosti in s tem omogočil tudi kaznivo poslovno goljufijo brez premoženjske škode. Predstavljeni bodo tudi primeri, zakaj in kako je prišlo do zavrženja ovadb na podlagi neutemeljenega suma poslovne goljufije in enostavnega neplačila, ustavitve postovka, zavrnilne in oprostile sodbe in obsodbe za kaznivo dejanje poslovne goljufije. Na koncu pa bo prikazana še statistika kaznivega dejanja poslovne goljufije v Sloveniji
Najdeno v: osebi
Ključne besede: poslovna goljufija, kaznivo dejanje, gospodarsko kaznivo dejanje, gospodarsko kazensko pravo, prevara
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1872; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (670,74 KB)

7.
Upravljanje zaupnih in občutljivih informacij družbe
Petra Bučinel, 2021

Opis: Gospodarske družbe se ob vsakodnevnem poslovanju srečajo z različnimi informacijami, ki jih razvrščajo v kategorije: javno, interno, zaupno in strogo zaupno. Če informacije niso javne, imajo družbe interes zaupne in občutljive informacije obdržati interno, zato z njimi upravljajo in ravnajo po navodilih, sprejetih v internih aktih upravnega odbora. Med občutljive in zaupne informacije štejemo poslovno skrivnost, osebne podatke in ostale interne informacije družbe. Načini in metode ohranjanja tovrstnih informacij v družbah se z leti spreminjajo. Ob prvotnih načinih, kot so varno shranjevanje papirnatih dokumentov in varno uničevanje ter ozaveščanju zaposlenih, so se z informacijsko- komunikacijsko dobo razvile še ostale metode upravljanja, ki opisujejo varno elektronsko poslovanje in komunikacijo ter sisteme upravljanja varovanja informacij. Vsi pristopi in načini ohranjanja informacij so potrjeni z zakonsko podlago, ki narekuje določena pravila in omejitve. Prav tako pa se v 21. stoletju pojavijo drugačne možnosti odtujitve in zlorabe raznih poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov. Tudi za te primere zakonodaja narekuje primerne sodne postopke in sankcije. Gospodarske družbe lahko s pravilnim ravnanjem in upoštevanjem navodil uspešno ohranjajo zaupnost, celovitost in dostopnost informacij. Vedno pa kljub vsem načinom upravljanja ostaja nek odstotek, ki lahko pripelje do določenih posledic. Navsezadnje živimo v informacijski dobi, s hitrim napredkom informatike in s tem z večjimi izzivi ohranjanja informacijske varnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: gospodarska družba, občutljive in zasebne informacije, poslovna skrivnost, upravljanje informacij, zakonodaja, informacijska doba
Objavljeno: 10.06.2022; Ogledov: 675; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (545,38 KB)

8.
Oblike pravnega varstva v postopkih javnega naročanja – pomen uvedbe sodnega nadzora nad odločitvami Državne revizijske komisije
Arijana Dronjak, 2022

Opis: Osrednja tema diplomskega dela je pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. Sprva so predstavljeni postopki javnega naročanja, temeljna načela, vloga Državne revizijske komisije (DKOM) in nato še vsi postopki pravnega varstva – predrevizijski postopek, ki ga vodi naročnik, revizijski postopek, ki poteka pred DKOM, ter sodni postopek, v okviru katerega je mogoče uveljavljati izpodbojnosti pogodbe, terjati odškodnino za nastalo škodo kot posledico kršitve zakonskih določil pri vodenju postopkov javnega naročanja ali sprožiti upravni spor zoper odločitev DKOM. Posebno pozornost diplomsko delo posveča predstavitvi zadnje novosti, ki jo je pravno varstvo doživelo v letu 2021. Gre za možnost sprožitve upravnega spora zoper odločitve DKOM, ki je specializiran organ, pristojen za odločanje o zakonitosti oddaje javnih naročil, ki ima status tribunala v smislu 267. člena Pogodbe o delovanju EU, kar pomeni, da se šteje kot sodišče države članice. Ne glede na takšno poimenovanje DKOM ne gre enačiti z rednimi sodišči, saj ima DKOM zgolj kasatorična pooblastila, kar pomeni, da v okviru svojih pristojnosti ne more vsebinsko posegati v odločitev naročnika. Zaradi tega je bila takšna ureditev večkrat postavljena pod vprašaj, če je sploh skladna z evropskim pravnim redom in ali bi bilo morda treba nad DKOM uvesti sodni nadzor. Tem razmišljanjem je pritrdil tudi zakonodajalec, ki je z novelo Zakona o pravnem varstvu javnega naročanja uvedel upravni spor kot pravno sredstvo zoper DKOM in s tem uvedel sodni nadzor nad DKOM. V diplomskem delu sta postavljeni dve hipotezi. Prva pravi, da bo upravni spor privedel k poenotenju prakse na področju javnih naročil in posledično povečal pravno varnost. Ta hipoteza je zgolj delno potrjena, predvsem zato, ker je v letu in pol od uvedbe upravnega spora na razpolago premalo podatkov, na podlagi katerih bi lahko ocenjevali vpliv upravnega spora na prakso. Druga pa pravi, da z uvedbo upravnega spora ni bilo vzpostavljeno polno sodno varstvo. Ta hipoteza je potrjena, saj je v upravnem sporu skladno z ZPVPJN dopustno vložiti zgolj ugotovitveno tožbo. Posledično ne moremo govoriti o polnem sodnem varstvu v smislu 23. člena Ustave Republike Slovenije
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pravno varstvo, javna naročila, upravni spor, DKOM, sodni nadzor
Objavljeno: 11.11.2022; Ogledov: 468; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (552,27 KB)

9.
Postopek s pogajanji brez predhodne objave po 46. členu Zakona o javnem naročanju
Lara Kraljevič, 2023

Opis: Osrednja tema magistrskega dela je postopek s pogajanji brez predhodne objave, opredeljen v 46. členu ZJN-3. V povezavi s tem je preverjena resničnost treh hipotez, in sicer: (1) da postopek s pogajanji brez predhodne objave, v primerjavi z ostalimi postopki javnega naročanja, v manjši meri spoštuje temeljna načela ZJN-3, (2) da razlogi, ki upravičujejo uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave, se ne razlagajo dovolj restriktivno, čeprav praksa Sodišča Evropske Unije to zahteva in (3) da je primerjavi z ostalimi postopki javnega naročanja, zoper postopek s pogajanji brez predhodne objave, v manjši meri zagotovljeno učinkovito pravno varstvo. Pri preverjanju prve hipoteze sta uporabljeni primerjalna in induktivno-deduktivna metoda, ki je bila osrednja metoda tudi pri preverjanju resničnosti druge hipoteze. Tretja hipoteza je preverjena na podlagi komparativne in deskriptivne metode. Vse tri vnaprej predvidene hipoteze so bile v magistrskem delu potrjene, pri čemer je v povezavi s prvo hipotezo poudarjeno, da postopek s pogajanji brez predhodne objave v manjši meri spoštuje predvsem temeljno načelo transparentnosti in z njim pogosto povezano načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Ugotovitve in rezultati magistrskega dela se kažejo v natančni analizi postopka s pogajanji brez predhodne objave, kar je uporabno tako za ponudnike, kot tudi naročnike, saj se zdi, da so pri obravnavanem postopku številne nejasnosti, zaradi katerih prihaja do kršitev temeljnih načel javnega naročanja. Z natančnim poznavanjem postopka, kot tudi uveljavljanja pravnega varstva zoper ta postopek, pa je mogoče stremeti k manj kršitvam in bolj premišljeni uporabi tega postopka, ki naj bi bila zgolj skrajna in izjemna možnost naročnikov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Postopek s pogajanji brez predhodne objave, javno naročanje, pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), nabava zaščitne in medicinske opreme
Objavljeno: 08.06.2023; Ogledov: 344; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (949,39 KB)

10.
Pravice manjšinskih delničarjev v sodni praksi
Aljoša Kovač, 2023

Opis: V gospodarskem in pravnem pomenu je delniška družba najpomembnejša trgovinska družba. Ker je delniška družba pravna oseba, odgovarja upnikom za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, medtem ko delničarji za obveznosti družbe ne odgovarjajo. Glede na to da je osnovni kapital delniške družbe razdeljen na delnice, so le-te njen osrednji opredelilni element. Delnica predstavlja alikvotni del osnovnega kapitala in iz nje izvirajo korporacijske pravice, ki jih delimo na premoženjske in članske pravice. Udeležba delničarjev v družbi je kapitalska in ta določa obseg njihov pravic. Obseg korporacijskih pravic tako ni določen po številu delničarjev v delniški družbi, temveč po alikvotnih delih osnovnega kapitala. Navedeno nas pripelje do osrednjega načela delniškega prava, to je do načela kapitalske večine oziroma večinskega načela, ki pomeni da se odločitve v delniški družbi sprejemajo z večino in ne soglasno. To skoraj vedno privede do konflikta med večino in manjšino, saj večina gospodari s kapitalom, v katerega so prispevali tudi manjšinski delničarji. Zaradi varstva manjšinskih delničarjev so se uzakonile manjšinske pravice. Te predstavljajo omejitev načela kapitalske večine in jih lahko izvršuje z zakonom določeno število delničarjev. Pravice manjšinskih delničarjev so osrednja tema tega magistrskega dela. Pomen in funkcijo manjšinskih pravic smo z opisno metodo predstavili v splošnem delu, v posebnem delu pa smo z metodo analize in opisno metodo predstavili izbrane manjšinske pravice skupaj s pregledom sodne prakse. Namen tega magistrskega dela je predvsem predstavitev posameznih manjšinskih pravic z nadaljnjo analizo sodne prakse slovenskih sodišč s ciljem, da bi ugotovili, ali so le-te v praksi primerno varovane. Na osnovi opravljene analize sodne prakse slovenskih sodišč lahko zaključimo, da so manjšinski delničarji primerno varovani pred večinskimi delničarji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: delniška družba, delničarji, delnica, osnovni kapital, korporacijske pravice, manjšinski delničarji, večinski delničarji, načelo kapitalske večine, pravice manjšinskih delničarjev, sodna praksa
Objavljeno: 06.07.2023; Ogledov: 418; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (633,31 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh