Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Upravni spor kot sodno varstvo ustavnih pravic posameznika
Anja Trobec, 2016

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen institutupravni spor skozi vidik slovenske in evropske zakonodaje.Upravni spor predstavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi fizičnih in pravnih oseb proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalne skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil. V upravnem sporu se presoja o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, posamičnih aktov in dejanj, ki posegajo v človekove pravice, aktov volilnih organov in drugih aktov, če tako določa zakon. Upravni spor ni dopusten v primeru,da je stranka imela možnost vložiti pritožbo ali drugo pravno sredstvo zoper upravni akt, pa tega ni storila oziroma ga je vložila prepozno. Opustitev oziroma zamudo vložitve pravnega sredstva se sankcionira z izgubo pravice do upravnega spora.Upravni spor je subsidiarno pravno sredstvo v primeru posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Gre za posamične akte in dejanja, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljnesvoboščine posameznika. Na prvi stopnji v upravnem sporu odloča pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije, na drugi pa Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Sedež Upravnega sodišča je v Ljubljani, sodi pa tudi na zunanjih oddelkih: "Celje, Nova Gorica in Maribor".Stranka, ki je v svoji državi izčrpala vsa pravna sredstva, lahko zoper upravni akt vloži še pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Pogoj za vložitev pritožbe na ESČP je navedba stranke, da ji je s pravnomočnim upravnim aktom kršena pravica, ki ji je zagotovljena po Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V upravnih zadevah pride največkrat do kršitve 6. člena Konvencije - pravica do sojenja v razumnem roku.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 451; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (755,47 KB)

2.
Prepoved mučenja skozi vidik sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice
Anja Trobec, 2019

Opis: Evropska konvencija o človekovih pravicah je s pomočjo Evropskega sodišča za človekove pravice vpeljala enega izmed najbolj učinkovitih in uspešnih mehanizmov za varovanje človekovih pravic. Prepoved mučenja je opredeljena v tretjem členu EKČP in velja za osnovni gradnik demokratične družbe. Določba tretjega člena vključuje tri kategorije mučenja, ki se med sabo razlikujejo po stopnji intenzivnosti. Mučenje, ki se šteje za najhujšo obliko, opredelimo kot naklepno nečloveško ravnanje, ki posamezniku povzroči zelo resno in okrutno bolečino. V nečloveško ravnanje ali kaznovanje uvrščamo nastanek hudega telesnega in psihičnega trpljenja. Pri ponižujočem ravnanju gre za povzročitev slabega ravnanja z namenom, da se pri žrtvi doseže občutek strahu, tesnobe in manjvrednosti. Prepoved mučenja je absolutna temeljna pravica, kar pomeni, da ne sme biti omejena niti v primeru izrednega stanja, ko je ogrožena nacionalna varnost ali zaradi boja proti terorizmu ter organiziranemu kriminalu. Čeprav gre za eno najkrajših določil Konvencije, je Sodišče s svojo sodno prakso razširilo področje varstva tudi na ravnanja zasebnih subjektov. Do kršitve tretjega člena pride največkrat v postopku odvzema prostosti, aretacije, policijskega pridržanja ali med prestajanjem zaporne kazni. Država je dolžna zagotoviti, da je posameznik zaprt v razmerah, ki spoštujejo človekovo dostojanstvo. Da se zagotovi pravico do poštenega sojenja, je potrebno izločiti vse dokaze, ki so bili pridobljeni protipravno na podlagi mučenja. Področje uporabe prepovedi mučenja je ESČP razširilo tudi na primere, ko želi država podpisnica EKČP izročiti posameznika tretji državi, kjer obstaja realno tveganje za mučenje in sorodno ravnanje.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 03.12.2019; Ogledov: 166; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh