Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Kategorizacija zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih
Janja Duh, 2014

Najdeno v: osebi
Objavljeno: 19.02.2016; Ogledov: 3591; Prenosov: 329
.pdf Celotno besedilo (545,55 KB)

2.
Factors influencing burnout syndrome phenomenon in social welfare institutions in the Republic of Slovenia
Ljiljana Leskovic, Gozdana Miglič, Goran Vukovič, Robert Leskovar, 2013

Opis: Factors influencing burnout syndrome phenomenon in social welfare institutions in the Republic of Slovenia
Najdeno v: osebi
Ključne besede: sindrom izgorevanja, socialnovarstveni zavod, zdravstvena nega, zadovoljstvo z delom, burnout syndrome, social care institutions, health care, work satisfaction
Objavljeno: 24.02.2017; Ogledov: 4164; Prenosov: 173
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

3.
Long-term healthcare professionals’ experiences of burnout and correlation between burnout and fatigue
Karmen Erjavec, Ljiljana Leskovic, 2023

Opis: Objectives: The aim of the study was to analyze the long-term burnout levels of healthcare professionals (HCPs) working in Slovenian nursing homes during the fifth wave of the pandemic; to compare the results of similar facilities in 2020 and 2013; and to examine the correlation between demographics and burnout and fatigue among HCPs. Material and Methods: The study used a descriptive, correlational cross-sectional method. Results: In the fifth wave, HCPs suffered more from emotional exhaustion, depersonalization and lack of personal accomplishment than in the first wave of the pandemic and in the spring of 2013. The HCPs caring for COVID-19 patients and younger women had higher rates of burnout and fatigue than other occupational groups. There is a strong positive correlation between burnout and fatigue. Conclusions: There is an urgent need to address the problem of fatigue and burnout with administrative measures.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: dolgotrajna oskrba, izgorelost, utrujenost
Objavljeno: 20.09.2023; Ogledov: 348; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (203,67 KB)

4.
Prehranska podpora pri starostniku s kronično boleznijo
Suzana Žibert, 2023

Najdeno v: osebi
Ključne besede: prehranska podpora, diplomska dela
Objavljeno: 09.01.2024; Ogledov: 302; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

5.
Spremljanje kazalnikov kakovosti pri obravnavi starostnika v domu za starejše občane
Goran Kojić, 2023

Najdeno v: osebi
Ključne besede: kazalniki kakovosti, diplomska dela
Objavljeno: 09.01.2024; Ogledov: 262; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

6.
7.
8.
URGENTNA STANJA V PALIATIVNI OSKRBI
Neža Kastelic, 2023

Opis: Izhodišča: Paliativna oskrba je novo področje, ki se mu v zadnjih letih namenja vse več pozornosti. Urgentno stanje v paliativni oskrbi je specifično in zelo občutljivo področje, ki potrebuje natančnejše smernice, kako ravnati. V svoji osnovi, ciljih in ukrepih paliativna in urgentna medicina nimata veliko skupnih točk, nedvomno pa imata mnogo skupnih pacientov, zato je povezovanje znanja in medsebojno sodelovanje ključno. Namen raziskave je bil raziskati urgentna stanja v paliativni oskrbi. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene iz nekaterih podatkovnih baz. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 6 zdravstvenih delavcev, zaposlenih na nujni medicinski pomoči. Ugotovili smo, da so intervjuvanci željni dodatnega znanja, ki bi jim pomagalo pri obravnavi urgentnega stanja na terenu. Paliativnih pacientov je na terenu veliko, zaradi slabo organizirane paliativne oskrbe in paliativnega tima pa velik delež bremena prevzemajo svojci in zaposleni zdravstveni delavci na nujni medicinski pomoči. Razprava: Paliativna bolezen je vsaka neozdravljiva bolezen, ki lahko doleti kogarkoli. Zmotno je prepričanje, da je paliativna oskrba namenjena samo starejšim. Paliativni pristop obravnave pacienta podpira celostno obravnavo človeka z njegovimi fizičnimi, psihološkimi, duhovnimi in socialnimi potrebami. V kvalitetno paliativno obravnavo so vključeni tudi svojci, ki potrebujejo pomoč med oskrbo obolelega, kot tudi po smrti bližnjega.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, paliativna bolezen, mobilni paliativni tim
Objavljeno: 03.01.2024; Ogledov: 341; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (896,38 KB)

9.
VODENJE STAREJŠEGA PACIENTA Z ARTERIJSKO HIPERTENZIJO V REFERENČNI AMBULANTI
Sebastian Sever, 2024

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: V svetovnem merilu je visok krvni tlak za kajenjem in podhranjenostjo na tretjem mestu med dejavniki, ki škodujejo zdravju ter povzročajo obolenja in smrt. Visok krvni tlak najpogosteje ugotovimo v srednjem življenjskem obdobju, s starostjo pa pogostnost hipertenzije narašča. Diplomirana medicinska sestra igra v ambulantah družinske medicine pomembno vlogo pri presejanju ljudi zaradi ugotavljanja visokega krvnega tlaka. Namen diplomske naloge je bil preučiti potek vodenja starejšega pacienta z arterijsko hipertenzijo v referenčni ambulanti. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 81 anketirancev (36 moških in 45 žensk), starejših od 65 let. Za pridobivanje sekundarnih virov podatkov smo uporabili pregled domače in tuje literature ter bibliografskih baz podatkov (PubMed in Cobiss). Rezultati: Ugotovili smo, da je kot dejavnik tveganja za visok krvni tlak večina anketirancev izpostavila stres, sledita starost in dednost (61). Ostali dejavniki vključujejo dodajanje soli v prehrano, uživanje mastne hrane, prekomerna telesna teža, pomanjkanje telesne dejavnosti, pitje alkoholnih pijač in spol. Pri spremljajočih boleznih, povezanih z visokim krvnim tlakom, anketiranci izpostavljajo kot najpogostejši srčni infarkt, možgansko kap, okvare ožilja, okvare ledvic, okvare vida. 34 oseb ni navedlo nobenih težav. Večina pacientov se na pregled v referenčno ambulanto naroči prek medicinske sestre (72 od 81), le 9 se jih je naročilo samostojno, pri čemer nihče ni prejel pisnega vabila. Glede kontrole krvnega tlaka se 21 oseb odloči za pregled vsake 3 mesece, 39 vsakih 6 mesecev, 8 vsakih 9 mesecev in 14 enkrat letno. Pacienti redno spremljajo krvni tlak, pri čemer 9 oseb to počne večkrat dnevno, 20 enkrat dnevno, 30 enkrat tedensko, 17 enkrat mesečno, medtem ko jih 5 sploh ne kontrolira. Anketiranci so podali različne odgovore glede kontrole visokega krvnega tlaka, in sicer vključujejo 130/80 (1), 150/95 (51) in 180/100 (35), pri čemer nobeden od njih ni obkrožil vrednosti 120/80 kot visokega krvnega tlaka. Glavni simptom ob povišanem tlaku je glavobol (76), sledi pospešen utrip srca (36), krvavitev iz nosu (15), bolečine v sklepih (7) ter prebavne težave (4). Ugotovili smo, da 58 anketirancev redno jemlje terapijo, medtem ko 15 to zanika. Anketiranci navajajo, da informacije o visokem krvnem tlaku pridobivajo od medicinske sestre. Večina je zadovoljna z delom medicinske sestre (40 zadovoljenih, 41 zelo zadovoljnih), in večina anketirancev ocenjuje medicinsko sestro kot pomembno ali zelo pomembno pri obravnavi starejšega pacienta z visokim krvnim tlakom. Razprava: Analiza dejavnikov tveganja in obravnava visokega krvnega tlaka v referenčni ambulanti osvetljuje kompleksnost problema visokega krvnega tlaka ter vpliv dejavnikov tveganja na njegov razvoj in vzorce v obravnavi pacientov v referenčni ambulanti. Metode presejanja nam omogočajo, da pravočasno prepoznamo starejše osebe z visokim krvnim tlakom in na ta način izboljšamo v takojšnje vključevanje oseb v zdravljenje. Medicinska sestra odigra v obravnavi starejšega pacienta pomembno vlogo in je nepogrešljiv član tima ambulante družinske medicine. Ključne besede: visok krvni tlak, starejši pacient, referenčna ambulanta, medicinska sestra.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Ključne besede: visok krvni tlak, starejši pacient, referenčna ambulanta, medicinska sestra.
Objavljeno: 08.05.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

10.
AKTIVNA VLOGA SVOJCA V PALIATIVNI OSKRBI
Matjaž Špile, 2024

Opis: Izhodišča: Vloga svojcev v paliativni zdravstveni negi je pomembna in odgovorna. Čeprav je bil na področju paliativne oskrbe dosežen velik napredek, se še vedno pojavljajo težave pri učinkoviti koordinaciji, zato smo se odločili preučiti, kako svojci dojemajo svojo aktivno vlogo pri paliativni oskrbi. Namen naše raziskave je bil ugotoviti in analizirati aktivno vlogo svojca v paliativni oskrbi bližnjega. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Anketni vprašalnik je vseboval 14 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 svojcev z izkušnjo paliativne oskrbe. Podatke smo statistično obdelali s programom Microsoft Excel in dobljene rezultate grafično prikazali. Rezultati: Naša raziskava je pokazala, da je velik delež svojcev le delno seznanjen s paliativno oskrbo (47 %). Kljub temu večina svojcev ve, kaj pomeni paliativna oskrba in je bila vključena ali delno vključena v ta proces (88 %). Njihova aktivnost ni bila obsežna, saj je bilo aktivnih le malo več kot polovica (56 %), medtem ko je bil majhen delež delno aktivnih (14 %). Ugotovili smo, da imajo svojci velika pričakovanja glede paliativne oskrbe, komunikacija z zdravstvenim osebjem jim veliko pomeni ter so z njo večinoma zadovoljni. Za svojce je bila vključenost v paliativno oskrbo zelo pomembna, nekateri pa se glede tega niso mogli opredeliti. Približno petina svojcev (21 %) je podala opombe ali predloge za izboljšanje informiranosti glede paliativne oskrbe. Razprava: Ugotovili smo, da si svojci glede informiranosti niso enotni, saj jim manjka veliko splošnih informacij o paliativni oskrbi. Posledično imajo o njej zelo različno mnenje, pričakovanja pa so razmeroma velika. Večina je naklonjena aktivni vlogi v procesu paliativne oskrbe, a menijo, da komunikacija z zdravstvenim osebjem ne ustreza njihovim potrebam.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: paliativna oskrba, svojci, aktivna vloga, družinski člani, raziskava.
Objavljeno: 08.05.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (814,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh