Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Prekomerna telesna teža in debelost kot dejavnik pojava kroničnih bolezni
Tina Veselič, 2024, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: Prekomerna telesna teža in debelost sta v zadnjih dveh desetletjih v porastu in temu ni videti konca. Približno tretjina svetovne populacije je prekomerno hranjene ali debele. Čezmerna prehranjenost se določa z določitvijo indeksa telesne mase. Prekomerna telesna teža in debelost vplivata na pojav drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Večji kot je indeks telesne mase, večja je verjetnost pojava zapletov povezanih z debelostjo, kot so diabetes, srčno-žilni zapleti, rakava obolenja in navsezadnje tudi povečana stopnja umrljivosti. Pomemben je tudi obseg pasu. Na pojav debelosti v največji meri vplivajo genetska predispozicija, prehrana, telesna dejavnost in motnje spanja. Namen raziskave je bil preučiti povezanost prekomerne telesne teže in debelosti s pojavom kroničnih bolezni. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovali pristop z deskriptivno metodo dela. Za izdelavo teoretičnega dela smo uporabili sekundarne podatke, ki smo jih zbrali s pregledom domače in tuje strokovne in znanstvene literature. Primarne podatke smo zbrali s tehniko anketiranja. Anketiranje je potekalo med naključno izbranimi polnoletnimi prebivalci Slovenije. V raziskavi je sodelovalo 143 respondentov s prekomerno telesno težo ali debelostjo. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS in jih grafično ter tabelarično predstavili s pomočjo aplikacije 1KA ter s računalniškim programom Microsoft Office Excel. Rezultati: Večina respondentov svoje zdravje ocenjuje kot dobro in nima nobene kronične bolezni. Manjšina respondentov dosega priporočene količine telesne dejavnosti. Po mnenju respondentov debelost najpogosteje vpliva na pojav visokega tlaka in bolezni srca ter predstavlja veliko tveganje za človekovo splošno zdravje. Večina ocenjuje, da obstaja povezava med debelostjo v otroštvu in v odrasli dobi. Prav tako večina pozna dejavnike, ki vplivajo na pojav prekomerne telesne teže in posledice, ki jih prekomerna telesna teža prinaša. V največji meri sta telovadba in dieta intervenciji, ki posamezniku najbolj učinkovito pripomorejo k izgubi telesne teže. Razprava: Debelost je potrebno obravnavati kot kronično bolezen, ki zahteva multidisciplinaren pristop. Zdravljenje pridruženih bolezni pa povzroča dodatne stroške zdravstvenega varstva. Zdravljenje debelosti temelji na spremembi življenjskega sloga, ki vključuje znižanje kaloričnega vnosa živil, povečanje telesne dejavnosti in vedenjske spremembe. Kot dodatek k spremembi življenjskega sloga je možno uporabiti farmakološka sredstva in kirurško zdravljenje. Bistveno vlogo v procesu hujšanja imajo medicinske sestre. S svojo podporo in znanjem pomagajo pacientom doseči cilje hujšanja. Ključnega pomena je preventiva in zdravstvena vzgoja populacije.
Ključne besede: prekomerna telesna teža, debelost, dejavnik tveganja, kronična obolenja, menedžment.
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 126; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

2.
Aplikacija teorije Doroteje Orem pri pacientu s Parkinsonovo boleznijo
Karmen Rode, 2024, ni določena

Opis: Izhodišča: Parkinsonova bolezen je nevrološka motnja, ki je eden najpogostejših vzrokov za nastanek in razvoj demence. Obravnava pacienta s to boleznijo zahteva individualiziran terapevtski načrt, ki je oblikovan v sodelovanju z multidisciplinarnim timom. Temelj tega je tudi teorija Doroteje Orem, katere koncepti zagovarjajo spodbujanje samostojnosti pacienta s Parkinsonovo boleznijo. Namen raziskave je preučiti načine aplikacije teorije Doroteje Orem pri zdravstveni obravnavi pacienta s Parkinsonovo boleznijo. Metode: V magistrskem delu smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. V teoretičnem delu zaključnega dela je bil narejen pregled strokovne in znanstvene literature domačih in mednarodnih avtorjev. Podatke smo pridobili v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Google Učenjak in SprinerOpen. Primarne podatke za empirični del smo pridobili s tehniko intervjuvanja. Ta je bila izvedena s polstrukturiranim vprašalnikom, ki smo ga oblikovali na podlagi pregleda literature. Rezultati: V raziskavi, v kateri je sodelovalo enajst intervjuvancev, smo ugotovili, da izvajalci zdravstvene nege ocenjujejo konceptualni model samooskrbe Doroteje Orem kot ustreznega za zdravstveno obravnavo pacientov s Parkinsonovo boleznijo. Ta naj bi še posebej spodbujal samostojnost pacienta pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti, zato je aplikacija teorije Doroteje Orem še posebej uspešna pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo. Njena aplikacija se izvaja pri vseh temeljnih življenjskih aktivnostih, sami izidi pa so večinoma uspešni – odvisno od napredka bolezni. Ugotovljeno je bilo, da se večina izvajalcev zdravstvene nege prepoznava kot nosilci oz. izvajalci novih zdravstvenih praks, ki slonijo na teoriji Doroteje Orem, a je spodbudnih okolij v Sloveniji premalo. Razprava: Pacient s Parkinsonovo boleznijo zahteva kompleksno obravnavo. Pomembno je, da je ta deležen obravnave interdisciplinarnega in multidisciplinarnega tima, ki se nemudoma odzove z individualiziranim terapevtskim načrtom. Sodelovanje v takih timih je zahtevno, še posebej za izvajalce zdravstvene nege, ki kot koordinatorji obravnave sodelujejo tudi s svojci in pacienti. Zato je pomembno, da so ti usposobljeni, imajo mehke veščine, so kritični in poznajo na dokazih podprto prakso. V prihodnje bi bilo mogoče raziskavo razširiti, in sicer v razvoj modela zdravstvene obravnave pacienta s Parkinsonovo boleznijo, ki temelji na teoretičnih konceptih Doroteje Orem.
Ključne besede: samostojnost, temeljne življenjske aktivnosti, naklonjenost, uspešni izidi, napredek Parkinsonove bolezni
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 166; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

3.
Samooskrba pacienta - pomemben element obvladovanja sladkorne bolezni
Nejc Šmalc, 2024, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Porast sladkornih bolnikov postaja vse večji problem. Gre za kompleksno bolezen, ki na dolgi rok s seboj prinaša možne zaplete in posledice tako za bolnika, njegove bližnje in družbo. Po postavitvi diagnoze je ključno, da bolnik prejme ustrezno oskrbo, katere cilj ni samo zmanjšanje možnosti za nastanek kroničnih zapletov, temveč tudi učinkovito izobraževanje in podpora za ohranjanje najboljšega možnega zdravstvenega stanja. Pri izobraževanju ne sme iti zgolj za prenos informacij o bolezni, temveč mora tudi spodbujati k spreminjanju življenjskega sloga, motivirati in opolnomočiti bolnika, da postane aktiven pri vodenju in odločanju o svoji bolezni, ter da uvidi cilje zdravljenja. Namen raziskave je bil preučiti znanje sladkornih bolnikov o svoji bolezni ter ugotoviti kako uspešni so pri samovodenju le-te. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarne podatke smo pridobili s tehniko anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 300 sladkornih bolnikov tipa 1 in tipa 2. Rezultati: Ugotovili smo, da imajo sladkorni bolniki o svoji bolezni dobro znanje. Svojo samooskrbo bolezni zaznavajo kot dobro. Rezultati so pokazali, da se s starostjo bolnika slabša samooskrba sladkorne bolezni, ter da med bolniki glede na čas obolelosti za sladkorno boleznijo ne obstajajo statistično pomembne razlike v njeni samooskrbi. Ugotovili smo tudi, da imajo anketirani s sladkorno boleznijo tipa 1 v povprečju nižji glikiran hemoglobin kot bolniki z drugimi tipi sladkorne bolezni. Razprava: Za dobro samooskrbo sladkorne bolezni je ključno kakovostno izobraževanje, ki bolnika opremi z znanjem in strategijami za reševanje izzivov, ki jih prinaša bolezen. Z dobro samooskrbo lahko sladkorni bolnik živi kakovostno življenje ter prepreči možne zaplete.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 1, sladkorna bolezen tipa 2, samooskrba sladkorne bolezni, obvladovanje sladkorne bolezni, edukacija.
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 413; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

4.
Opolnomočenje zaposlenih v preprečevanju bolnišničnih okužb
Tatjana Dremelj, 2024, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Bolnišnične okužbe, so ene izmed okužb, ki se pripetijo med zdravstveno obravnavo bolnika in ponazarjajo najpogostejše komplikacije zdravljenja. Obvladovanje in zajezitev tovrstnih okužb mora biti smiselno in usmerjeno k vzrokom za nastanek okužb. Za omejitev okužb je nujno epidemiološko nadzorovanje nalezljivih okužb, saj pripomorejo k zgodnji prepoznavi okužb pri bolniku in takojšnje pravilno ukrepanje. Z izvajanjem splošnih preventivnih ukrepov se lahko zmanjša in omeji tovrstne okužbe. Najpomembnejši in najučinkovitejši ukrep za preprečevanje okužb je higiena rok. Vloga zaposlenih v zdravstvu, predvsem pa medicinskih sester pri preprečevanju in obvladovanju okužb je izjemnega pomena, saj imajo pri vsakdanjem delu največ stika z bolnikom. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen obseg znanja imajo zaposleni v organizaciji s področja nalezljivih okužb. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s kvantitativnim raziskovalnim pristopom. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo tehnike anketiranja, na osnovi anketnega vprašalnika, ki smo ga izdelali na osnovi domače in tuje literature. Osnovna populacija vzorca predstavlja 106 oseb, vseh zaposlenih v Bolnišnici za otroke v Šentvidu pri Stični. Pravilno izpolnjenih in vrnjenih anketnih vprašalnikov je bilo 71. Realizacija vzorca je v 66,98 %. Rezultati: Ugotovili smo, da pri sodelujočih v raziskavi izobrazba med zdravstvenimi delavci in zdravstvenimi sodelavci v manjši meri vpliva na poznavanje področja obvladovanja in preprečevanja okužb, povezanih z zdravstvom. Rezultati kažejo, da vsi zaposleni poznajo pomen bolnišničnih okužb, točno definicijo bolnišničnih okužb pa pozna 72 % vprašanih. 95 % zaposlenih je mnenja, da z upoštevanjem pripravljenih navodil pripomorejo k omejitvi ter preprečevanju širjenja infektivnih bolezni. 80 % vprašanih je mnenja, da je najpomembnejši ukrep za zajezitev nalezljivih okužb higiena rok. 73 % osebja meni, da znanja o okužbah, povezanih z zdravjem nima dovolj oz. si kar več kot polovico teh želi dodatnih znanj s tega področja. Razprava: Pojavljanje novih okužb v zdravstvu, je ključni razlog, da je zdravstveno osebje vedno postavljeno novim izzivom. Ugotovili smo, da se osebje v analizirani ustanovi dokaj dobro zaveda in ima pozitivno stališče do izvajanja dejanj za izogib ter ustrezno zajezitev širjenja okužb. Pri poznavanju ukrepov za omejitev širjenje okužb je prišlo do manjših razlik med zdravstvenim osebjem. Vodstvo ustanove se mora zavedati, kako pomembno je graditi kakovost dela zaposlenih z nudenjem dodatnih izobraževanj vsem zaposlenim in izvajanjem rednih nadzorov na področja preprečevanja kot tudi omejitve širjenja infektivnih okužb.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci, ukrepi preprečevanja in obvladovanja okužb, povezanih z zdravstvom, opolnomočenje zaposlenih.
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 389; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

5.
Vloga babice pri zunanjem obratu ploda pri nosečnicah s plodom v medenični vstavi
Marjetka Dolničar, 2024, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Število carskih rezov raste, to težavo pa lahko rešujemo z večjim številom poskusov zunanjega obrata ploda na glavico. Na pričakovani datum poroda je v medenični vstavi približno 3–4 % vseh plodov. Zunanji obrat ploda na glavico je zelo pomembna porodniška intervencija, ki vpliva na zmanjšano število porodov s carskim rezom. Medenična vstava ploda je lahko posledica materine ali plodove abnormalnosti, lahko pa zgolj naključje. Vloga babice pri poskusu zunanjega obrata ploda na glavico je zelo pomembna. Nosečnice so premalo ozaveščene o možnosti zunanjega obrata ploda in premalo strokovno informirane o poteku te intervencije. Na poskus obrata prihajajo pretirano zaskrbljene in mentalno slabo pripravljene. Namen magistrskega dela je proučiti vlogo babice pri zunanjem obratu ploda pri nosečnicah s plodom v medenični vstavi. Metode: Magistrsko delo temelji na deskriptivni metodi dela in kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Za zbiranje primarnih podatkov smo uporabili tehniko anketiranja. Anketiranje je potekalo z uporabo strukturiranega anketnega vprašalnika med obravnavanjem nosečih kandidatk za poskus posega zunanjega obrata ploda v ljubljanski porodnišnici. Rezultati: Ugotovitve naše raziskave kažejo, da so bile vključene nosečnice v raziskavi zadovoljne s predporodnim varstvom. Poleg tega so bile zadostno in kakovostno informirane ter so na obravnavo prišle pozitivno pripravljene. Anketiranke so babico ocenile kot najpomembnejšo strokovno osebo na dan obravnave (poskusa zunanjega obrata ploda). V raziskavi je sodelovalo 50 nosečih anketirank. Razprava: Temeljno izhodišče vsake anketirane nosečnice je, da si želi vaginalni porod, zato se večina v času nosečnosti odloči za poskus zunanjega obrata ploda. Glede na rezultate raziskave ugotavljamo, da je babica izredno pomemben člen tima v celostni obravnavi nosečnice.
Ključne besede: Ključne besede: Zunanji obrat, babica, medenična vstava, carski rez.
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 432; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

6.
OBRAVNAVA STAROSTNIKA PO ZLOMU KOLKA V BOLNIŠNIČNEM OKOLJU
Goran Kovjenić, 2024, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: Zlom kolka je pogosta poškodba pri starejših ljudeh in ima resne posledice na kakovost življenja, zahteva pa tudi kompleksno bolnišnično obravnavo. Oskrba starostnika po zlomu kolka v bolnišnici se osredinja na zdravljenje poškodbe, preprečevanje zapletov in na rehabilitacijo za povratek k čim boljši funkcionalnosti. Namen diplomske naloge je bil z uporabo pregleda literature od leta 2013 do leta 2023 preučiti vlogo diplomirane medicinske sestre in proces bolnišnične obravnave starostnika po zlomu kolka. Metoda: Osnova za raziskavo je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu s sistematičnim pregledom znanstvene in strokovne literature. V pregled smo vključili podatkovne baze: PubMed, ScienceDirect, Google učenjak in Cobiss. Ključne besede za iskanje literature so bile: »medicinska sestra«, »standard obravnave starostnika po zlomu kolka«, »znanje medicinskih sester pri zlomu kolka«, »starejši ljudi« in »zdravstvena nega«, v angleškem jeziku pa: »nurse«, »standard of taking care of elderly people«, »nurses knowledge of hip fracture«, »elderly people« in »nursing care«. Vključitveno merilo je bilo slovenski ali angleški jezik s časovnim okvirom med letoma 2013 in 2023 – recenzirani znanstveni in strokovni članki v polnem besedilu. Rezultati: Uporabili smo literaturo znanstvenoraziskovalnega in strokovnega publiciranja, ki je bila dostopna v časovnem obdobju 2013–2023. Prvotno iskanje znanstvenih in strokovnih virov je rezultiralo 2645 zadetkov ob uporabi ključnih besed. Zavrgli smo tiste, ki niso bili relevantni za temo naše raziskave. Nato smo natančno preučili 20 zadetkov in jih razvrstili v tri kategorije glede na kode. Rezultati, ki smo jih pridobili z analizo literature, kažejo, da so dejavniki tveganja arterijska hipertenzija, prekomerna teža, Parkinsonova bolezen ter raven hemoglobina v krvi pomembno vplivali na pojavnost zdravstvenih zapletov in tveganje bolnišnične umrljivosti pri pacientih, starejših nad 65 let, po operaciji zloma stegnenice. Ugotovljeno je, da je sodelovanja starostnikov po zlomu kolka pri njihovi oskrbi v bolnišničnem okolju pomembno za hitrejše okrevanje. Za izboljšanje ocene bolečine je potrebnega več znanja in individualne pozornosti na starejše ljudi pa tudi boljša koordinacija diplomiranih medicinskih sester in preostalega osebja med pooperativnimi oddelki. V analizirani literaturi zasledimo, da je bila ležalna doba leta 2013 krajša (4,4 dneva) kot v letu 2010 (5,3 dneva), kot razlog navajajo boljši standard oskrbe in vrste posega, pri tem pa igra zelo pomembno vlogo diplomirana medicinska sestra, ki s pravilno, kakovostno in s celostno oskrbo pomembno skrajša čas akutne hospitalizacije starostnika po zlomu kolka. Razprava: Obravnava starostnika po zlomu kolka v bolnišničnem okolju je ključnega pomena, saj se ne osredinja le na zdravljenje same poškodbe, ampak tudi na preprečevanje morebitnih zapletov in rehabilitacijo, ki omogoča pacientu čim bolj kakovosten povratek v domače okolje. S temi pristopi lahko dosežemo najboljše mogoče rezultate za starostnike po zlomu kolka ter izboljšamo kakovost njihovega življenja in funkcionalno stanje po okrevanju. Pomen medicinske sestre je vsekakor v celostnem pristopu obravnave starostnika po zlomu kolka.
Ključne besede: medicinska sestra, standard obravnave starostnika po zlomu kolka, znanje medicinskih sester pri zlomu kolka, starejši, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 375; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

7.
AKTIVNA VLOGA SVOJCA V PALIATIVNI OSKRBI
Matjaž Špile, 2024, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Vloga svojcev v paliativni zdravstveni negi je pomembna in odgovorna. Čeprav je bil na področju paliativne oskrbe dosežen velik napredek, se še vedno pojavljajo težave pri učinkoviti koordinaciji, zato smo se odločili preučiti, kako svojci dojemajo svojo aktivno vlogo pri paliativni oskrbi. Namen naše raziskave je bil ugotoviti in analizirati aktivno vlogo svojca v paliativni oskrbi bližnjega. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja in deskriptivno metodo dela. Anketni vprašalnik je vseboval 14 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 svojcev z izkušnjo paliativne oskrbe. Podatke smo statistično obdelali s programom Microsoft Excel in dobljene rezultate grafično prikazali. Rezultati: Naša raziskava je pokazala, da je velik delež svojcev le delno seznanjen s paliativno oskrbo (47 %). Kljub temu večina svojcev ve, kaj pomeni paliativna oskrba in je bila vključena ali delno vključena v ta proces (88 %). Njihova aktivnost ni bila obsežna, saj je bilo aktivnih le malo več kot polovica (56 %), medtem ko je bil majhen delež delno aktivnih (14 %). Ugotovili smo, da imajo svojci velika pričakovanja glede paliativne oskrbe, komunikacija z zdravstvenim osebjem jim veliko pomeni ter so z njo večinoma zadovoljni. Za svojce je bila vključenost v paliativno oskrbo zelo pomembna, nekateri pa se glede tega niso mogli opredeliti. Približno petina svojcev (21 %) je podala opombe ali predloge za izboljšanje informiranosti glede paliativne oskrbe. Razprava: Ugotovili smo, da si svojci glede informiranosti niso enotni, saj jim manjka veliko splošnih informacij o paliativni oskrbi. Posledično imajo o njej zelo različno mnenje, pričakovanja pa so razmeroma velika. Večina je naklonjena aktivni vlogi v procesu paliativne oskrbe, a menijo, da komunikacija z zdravstvenim osebjem ne ustreza njihovim potrebam.
Ključne besede: paliativna oskrba, svojci, aktivna vloga, družinski člani, raziskava.
Objavljeno v ReVIS: 08.05.2024; Ogledov: 585; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (814,95 KB)

8.
VODENJE STAREJŠEGA PACIENTA Z ARTERIJSKO HIPERTENZIJO V REFERENČNI AMBULANTI
Sebastian Sever, 2024, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: V svetovnem merilu je visok krvni tlak za kajenjem in podhranjenostjo na tretjem mestu med dejavniki, ki škodujejo zdravju ter povzročajo obolenja in smrt. Visok krvni tlak najpogosteje ugotovimo v srednjem življenjskem obdobju, s starostjo pa pogostnost hipertenzije narašča. Diplomirana medicinska sestra igra v ambulantah družinske medicine pomembno vlogo pri presejanju ljudi zaradi ugotavljanja visokega krvnega tlaka. Namen diplomske naloge je bil preučiti potek vodenja starejšega pacienta z arterijsko hipertenzijo v referenčni ambulanti. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 81 anketirancev (36 moških in 45 žensk), starejših od 65 let. Za pridobivanje sekundarnih virov podatkov smo uporabili pregled domače in tuje literature ter bibliografskih baz podatkov (PubMed in Cobiss). Rezultati: Ugotovili smo, da je kot dejavnik tveganja za visok krvni tlak večina anketirancev izpostavila stres, sledita starost in dednost (61). Ostali dejavniki vključujejo dodajanje soli v prehrano, uživanje mastne hrane, prekomerna telesna teža, pomanjkanje telesne dejavnosti, pitje alkoholnih pijač in spol. Pri spremljajočih boleznih, povezanih z visokim krvnim tlakom, anketiranci izpostavljajo kot najpogostejši srčni infarkt, možgansko kap, okvare ožilja, okvare ledvic, okvare vida. 34 oseb ni navedlo nobenih težav. Večina pacientov se na pregled v referenčno ambulanto naroči prek medicinske sestre (72 od 81), le 9 se jih je naročilo samostojno, pri čemer nihče ni prejel pisnega vabila. Glede kontrole krvnega tlaka se 21 oseb odloči za pregled vsake 3 mesece, 39 vsakih 6 mesecev, 8 vsakih 9 mesecev in 14 enkrat letno. Pacienti redno spremljajo krvni tlak, pri čemer 9 oseb to počne večkrat dnevno, 20 enkrat dnevno, 30 enkrat tedensko, 17 enkrat mesečno, medtem ko jih 5 sploh ne kontrolira. Anketiranci so podali različne odgovore glede kontrole visokega krvnega tlaka, in sicer vključujejo 130/80 (1), 150/95 (51) in 180/100 (35), pri čemer nobeden od njih ni obkrožil vrednosti 120/80 kot visokega krvnega tlaka. Glavni simptom ob povišanem tlaku je glavobol (76), sledi pospešen utrip srca (36), krvavitev iz nosu (15), bolečine v sklepih (7) ter prebavne težave (4). Ugotovili smo, da 58 anketirancev redno jemlje terapijo, medtem ko 15 to zanika. Anketiranci navajajo, da informacije o visokem krvnem tlaku pridobivajo od medicinske sestre. Večina je zadovoljna z delom medicinske sestre (40 zadovoljenih, 41 zelo zadovoljnih), in večina anketirancev ocenjuje medicinsko sestro kot pomembno ali zelo pomembno pri obravnavi starejšega pacienta z visokim krvnim tlakom. Razprava: Analiza dejavnikov tveganja in obravnava visokega krvnega tlaka v referenčni ambulanti osvetljuje kompleksnost problema visokega krvnega tlaka ter vpliv dejavnikov tveganja na njegov razvoj in vzorce v obravnavi pacientov v referenčni ambulanti. Metode presejanja nam omogočajo, da pravočasno prepoznamo starejše osebe z visokim krvnim tlakom in na ta način izboljšamo v takojšnje vključevanje oseb v zdravljenje. Medicinska sestra odigra v obravnavi starejšega pacienta pomembno vlogo in je nepogrešljiv član tima ambulante družinske medicine. Ključne besede: visok krvni tlak, starejši pacient, referenčna ambulanta, medicinska sestra.
Ključne besede: Ključne besede: visok krvni tlak, starejši pacient, referenčna ambulanta, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 08.05.2024; Ogledov: 476; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh