Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekonometrična primerjalna analiza petih ekonomskih spremenljivk za Slovenijo in državo EU - Hrvaško, od leta 2005 dalje
Marko Magdič, 2024, ni določena

Opis: Za namene lažjega trgovanja so se že v preteklosti nekatere države začele povezovati ter sklepati razne sporazume. Dogajanja v svetovnem gospodarskem prostoru zaznamujejo vse hitrejše spremembe, pospešene procese internacionalizacije in globalizacije, posledično so zaradi lažjega sodelovanja in zmanjševanja trgovinskih ovir nastale integracije. Ena od teh je tudi Evropska unija (EU), katere članici sta tudi Slovenija in Hrvaška. Z željo, da bi razumel vpliv takšne integracije na gospodarstvo posamezne članice, nameravam primerjati nekatere makroekonomske spremenljivke. Glavni cilj raziskave je identificirati vzorce in povezave med ključnimi ekonomskimi kazalci ter razumeti, kako se gospodarske spremenljivke odražajo v obeh državah. Raziskava zajema pet ključnih ekonomskih spremenljivk: stopnjo rasti bruto domačega proizvoda, stopnjo inflacije, število brezposelnih, višino povprečne bruto plače in vrednosti nepremičnin. Ekonometrične metode bodo uporabljene za analizo teh spremenljivk in identifikacijo vzročnih povezav med njimi. Poseben poudarek bo na primerjalni analizi trendov in razlik med Slovenijo in Hrvaško ob upoštevanju njunega članstva v EU, z analizo vpliva nekaterih ekonomskih spremenljivk na stanje cen nepremičnin v opazovanem obdobju. Ključni rezultati prispevajo k boljšemu razumevanju gospodarskega razvoja obeh držav v kontekstu evropskega okolja. Hkrati pa bo raziskava nudila informacije in vpogled v potencialne izzive ter priložnosti, s katerimi se soočata Slovenija in Hrvaška v globalnem ekonomskem sistemu. Analiza bo pomagala razumeti vplive gibanja makroekonomskih spremenljivk na cene nepremičnin in s tem omogočila predpostavko o vplivu državnega gospodarstva na cene nepremičnin, ki velja za dokaj neraziskano področje. S tem poglobljenim pristopom k ekonometrični analizi se pričakuje, da bo naloga prispevala k razširjenemu razumevanju ekonomskega položaja obeh držav ter k izboljšanju informiranosti o njunem gospodarskem razvoju.
Ključne besede: Evropska unija, nepremičninski trg, makroekonomske spremenljivke, bruto plača, regresijska analiza
Objavljeno v ReVIS: 15.09.2024; Ogledov: 275; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh