Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga organizacijske kulture kot dejavnika kakovosti osnovne šole v Republiki Sloveniji
Nadja Pahor Bizjak, 2012

Opis: Organizacijska kultura šole in njen razvoj v smeri izboljševanja kakovosti sta v zadnjem desetletju v središču pozornosti strokovne javnosti, ki se ukvarja z razvojem šol. Šolska kultura, neločljivo povezana z nacionalno kulturo in vpeta v individualnost posameznikov, ki jo sestavljajo, je tista neotipljiva, nevidna, a mogočna sila, ki določa organizacije in njihovo delovanje. Tudi zavedanje o nujnosti in potrebnosti spremljanja, obvladovanja in izboljševanja kakovosti vzgojno izobraţevalnih ustanov počasi prodira v vsakdanje ţivljenje osnovnih šol. Šolska kultura v veliki meri odloča, kako uspešno bodo spremembe, tudi v smislu izboljševanja kakovosti, zaţivele v praksi. V mednarodni raziskavi poučevanja in učenja TALIS, ki je potekala leta 2008, so zbrali in preučili podatke, ki so povezani s poučevanjem, prepričanji in stališči učiteljev o poučevanju ter s pedagoškimi, vodstvenimi in upravnimi vprašanji v zvezi z delom ravnatelja. Ker so ta področja sestavni del šolske kulture in procesa izboljševanja kakovosti, smo v empiričnem delu s pomočjo sekundarne analize podatkov izpostavili dejavnike organizacijske kulture, ki lahko vplivajo na kakovost osnovnih šol. Rezultati empirične raziskave so potrdili, da elementi šolske kulture osnovnih šol v Sloveniji še vedno niso prerasli okvirov tradicionalne šole v celoti, vendar določena prepričanja in sodelovalne prakse kaţejo na premike proti procesno-razvojni in sodelovalni kulturi.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: organizacijska kultura, šolska kultura, osnovna šola, nacionalna kultura, izboljšanje kakovosti, raziskava TALIS
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 426; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

2.
Kazalniki kakovosti v procesu nenehnega izboljševanja dela v osnovni šoli
Nadja Pahor Bizjak, 2009

Opis: Tako kot na celotnem področju družbenega življenja se tudi na področju vzgoje in izobraževanja zanimanje za kakovost povečuje. V šolah to pomeni predvsem premik od zunanjega kontroliranja k notranjemu zagotavljanju in izboljševanju kakovosti. Pri modelu vodenja TQM, modelu odličnosti EFQM in modelu obvladovanja sprememb se pojavljajo ista področja delovanja oziroma dejavniki. V vseh modelih prepoznamo skupne gradnike: pomen in vpliv okolja, prepoznavanje in zadovoljevanje potreb uporabnikov, motiviranje in spodbujanje posameznikov, ustvarjanje ugodne klime in v kakovost usmerjene kulture, usmerjenost v rezultate ter poudarjen pomen voditeljstva. Tudi področja samoevalvacije v šolah se v ključnih vidikih prekrivajo s temeljnimi gradniki vodenja celovite kakovosti. Šole se same odločijo za metodo, način in obseg samoevalvacije, kar prinaša s seboj tudi nekaj pasti. Zgoraj opisana področja, ki so pomembna za izboljševanje kakovosti, smo zajeli v modelu kazalnikov kakovosti. Pripravili smo model, po katerem lahko šola redno spremlja, ocenjuje in evalvira področja svojega delovanja. Izdelan je ob upoštevanju izhodišč modela odličnosti in sistema uravnoteženih kazalnikov ter naslonitvi na rezultate projekta Modro oko. Pripravili smo osem kazalnikov, ki prikazujejo rezultate s področja uporabnikov, zaposlenih, družbe in vodenja. Za podporna orodja smo pripravili anketne vprašalnike. Za uvedbo in spremljanje kakovosti smo pripravili pristop, ki temelji na Demingovem PDCA ciklu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kazalniki kakovosti, kontroliranje kakovosti, zagotavljanje kakovosti, izboljševanje kakovosti, model poslovne odličnosti, EFQM, celovito obvladovanje kakovosti, obvladovanje sprememb
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 421; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh