Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Londonski sporazum 1915 : pomen in posledice
Naja Bogataj, 2022, magistrsko delo

Opis: Prva svetovna vojna, poimenovana tudi kot velika vojna, je eden od najpomembnejših zgodovinskih dogodkov sveta. Potekala je na evropskih tleh, vključile pa so se tudi druge države sveta. Takrat je v Evropi vladalo pet velesil, in sicer Velika Britanija, Francija in Rusija, ki so bile članice antantnih sil, ter Avstro-Ogrska in Nemčija, ki sta bili z Italijo, ki se je sama sicer imela za velesilo, povezani v centralnih silah. Velesile so se borile za ozemlje, za širitev svojega imperija tako na evropskih tleh kot na drugih celinah, v kolonijah. Italija, ki je imela kompleks manjvrednosti, je imela od nekdaj samo en cilj, to je razširiti svoje ozemlje in postati nepremagljiv imperij. Ker ji to ni uspelo na način kot ostalim velesilam, torej z vojaškimi napadi in okupacijo, je v začetku svetovne vojne posegla po drugačnem načrtu. Razglasila je nevtralnost, kar je pomenilo, da se v vojni ne bo borila za nikogar in je svojo vojaško moč tako rekoč ponudila tistim silam, ki ji bodo v zameno za pomoč v vojni ponudile več. Antantne sile so to izkoristile in Italiji ponudile večji del njenih ozemeljskih zahtev. Po tajnih pogajanjih so dogovor sklenile s podpisom Londonskega sporazuma aprila leta 1915. Podpis sporazuma je močno vplival na razvoj prve svetovne vojne, ena od posledic podpisa je bil vstop Italije v prvo svetovno vojno, ki je vojno napovedala svoji nekdanji zaveznici v centralnih silah, tj. Avstro-Ogrski. S podpisom sporazuma je bilo oškodovanih mnogo narodov; narodov, katerih ozemlje je bilo brez njihovega vedenja obljubljeno Italiji. Med njimi smo tudi mi, Slovenci, saj je veliko našega etničnega ozemlja ostalo onkraj meja, skupaj z našimi, tam živečimi rojaki.
Ključne besede: prva svetovna vojna, velesile, pogajanja, tajni sporazum, Londonski sporazum
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2022; Ogledov: 1522; Prenosov: 0

2.
Slovenija in OECD : diplomsko delo
Naja Bogataj, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo nam predstavi, kakšne koristi pridobijo države s članstvom v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). OECD je mednarodna organizacija, ki združuje 36 gospodarsko najrazvitejših držav, ki med seboj sodelujejo pri razvoju gospodarstva ter politik. OECD z raziskovanjem in analiziranjem podatkov oblikuje svetovne standarde na številnih področjih, ki so pomembna za svetovni napredek. OECD je specifična mednarodna organizacija, saj deluje po principu mehke zakonodaje, to je na podlagi priporočil, smernic in t. i. medsebojnih ocen. Z včlanitvijo v organizacijo države pridobijo številne koristi, kot so ugled v svetovnem gospodarstvu, večje možnosti za mednarodna sodelovanja, izmenjavanje izkušenj z drugimi svetovno najrazvitejšimi državami, dostop do statističnih podatkov ter analitičnega gradiva podanega s strani OECD ter zaupanje s strani drugih držav, ki delujejo za globalni razvoj. OECD aktivno sodeluje tudi z državami nečlanicami ter drugimi mednarodnimi organizacijami, tistimi, ki so pomembne za učinkovit napredek v globalnem razvoju na področju gospodarstva in politike. Slovenija je že pred članstvom aktivno sodelovala z organizacijo, polnopravna članica pa je postala leta 2010. Kot mlada in majhna država je Slovenija s članstvom pridobila ugled ter možnost enakopravnega sodelovanja z drugimi, razvitejšimi državami. Kot članica organizacije mora delovati po določenih standardih, s strani OECD pa dobi tudi priporočila in smernice za nadaljnji razvoj. Diplomsko delo nam bo prikazalo, kakšna so bila priporočila OECD za našo državo v letih članstva, od 2010 do danes, in kako je Vlada RS priporočila izvedla ter kakšne spremembe je uvedla na najpomembnejših področjih razvoja, to je na področju javnih financ, trga dela ter vzgoje in izobraževanja. Če želi Slovenija napredovati in se nadalje razvijati, tako na področju gospodarstva kot tudi na področju politike, mora okrepiti politično sodelovanje, urediti notranjo organizacijo ter medsebojno sodelovanje in komuniciranje med resornimi ministrstvi o njihovem delu v okviru OECD, ponovno pridobiti zaupanje svojih državljanov ter njihovo zaupanje v razvoj ter se osredotočiti na področja, na katerih je bolj uspešna. Šele nato bo imela Slovenija možnost izkoristiti vse priložnosti, ki jih ji ponuja OECD, ter učinkovito napredovati in se razvijati še naprej.
Ključne besede: Slovenija, zunanja politika, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, OECD, članstvo, mednarodno sodelovanje, gospodarski razvoj
Objavljeno v ReVIS: 17.06.2019; Ogledov: 3430; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (996,87 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh