Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Institut poenostavljene prisilne poravnave
Petra Šantak, 2016

Opis: Postopek poenostavljene prisilne poravnave je v slovenskem pravnem sistemu dokaj nov institut, ki ga je leta 2013 uzakonila novela ZFPPIPP-E. V slovenskem pravnem sistemu poznamo dva glavna postopka zaradi insolventnosti, in sicer postopek prisilne poravnave ter stečajni postopek. Poglavitni namen postopka prisilne poravnave je izvedba ukrepov finančnega prestrukturiranja, s katerimi se zagotovi nadaljnje poslovanje dolžnikovega podjema in zagotovijo ugodnejši pogoji poplačila upnikov, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Medtem ko začetek stečajnega postopka ravno nasprotno pomeni konec dolžnikovega poslovanja z odprodajo njegovega premoženja. Pogoj za uvedbo insolvenčnih postopkov je nastop insolventnosti, ki nastopi ob prezadolženosti dolžnika. Postopek poenostavljene prisilne poravnave tako kot postopek redne prisilne poravnave spada med reorganizacijske postopke in pomeni poskus sanacije dolžnika do te mere, da dolžnik po uspešno končanem postopku nadaljuje s svojim poslovanjem prost dolgov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: prisilna poravnava, stečaj, stečajno pravo, prestrukturiranje, insolventnost, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 1864; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (622,83 KB)

2.
Bančne garancije v stečajnem postopku
Petra Šantak, 2019

Opis: Magistrsko delo obravnava neodvisne bančne garancije. Uvodoma so povzete glavne značilnosti neodvisnih bančnih garancij, delitev glede na njihov namen in pravno naravo, primerjava z ostalimi instituti zavarovanj ter njihova ureditev v slovenskem in mednarodnem pravu. V preostalem delu avtorica predvsem poskuša odgovoriti na vprašanja, povezana z neupravičenim pozivom za plačilo zneska iz neodvisne bančne garancije, zlasti s preučevanjem predpostavk za neupravičen poziv. Obravnava torej primere, ko so pogoji iz bančne garancije izpolnjeni in bi zato garant moral izplačati znesek, a je obenem izkazano, da do kršitve temeljnega posla ni prišlo in je zato upravičenec neutemeljeno zahteval izplačilo garantiranega zneska. V povezavi s tem je predstavljena tudi problematika zlorabe pravic iz bančne garancije v primeru stečaja nad nalogodajalcem in možnost zavarovanja terjatve garanta v takšnih primerih. Garant namreč ostane v zavezi do upravičenca iz bančne garancije vse do izteka veljavnosti garancije, ne glede na posledice končanja stečajnega postopka. Magistrsko delo poskuša skozi analizo pravne teorije in sodne prakse celovito izpostaviti problematiko neupravičenega poziva ter poiskati rešitve v smislu preprečitve neupravičenega poziva. Slovenska zakonodaja ne vsebuje določil, na podlagi katerih bi lahko garant zavrnil neupravičen poziv za plačilo garantiranega zneska. Izplačilo garantiranega zneska lahko preprečimo z izdajo začasne odredbe. Rizikom zlorabe pravic iz neodvisne bančne garancije se ni mogoče popolnoma izogniti, vendar se lahko garanti pred njim zavarujejo predvsem z ustreznim stipuliranjem garancijskih določb ter z obvestitvijo nalogodajalca pred izplačilom zneska iz garancije.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 1435; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (625,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh