1.
Pravičnost v pravuRoza Kodelja, 2016
Opis: Pravičnost je temeljna pravna vrednota, ki dobrine in bremena razdeljuje ter izravnava med pravne subjekte in je merilo za vedenje in ravnanje v pravnih razmerjih. Dojemanje pravičnosti je v družbi prisotno vse od samega nastanka človeštva. Vsaka pravna panoga je tesno povezana z določeno zasnovo pravičnosti in prav tako vsaka sodna odločba, ki obravnava izravnavo in razdeljevanje pravnih dobrin in bremen. Vendar pa bi bilo sojenje brez vnaprej določenih pravil, ki bi temeljilo samo na pravičnosti,prepuščeno arbitrarnosti. Iz Radbruchove formule izhaja naslednje: če je konflikt med zakonom in pravičnostjo dovolj neznosen, pravičnost zmaga nad nepravilnim pravom. Če pa je bila pri uzakonjanju pozitivnega prava zavestno zanikana enakost (ki je jedro pravičnosti), ne gre le za nepravilno pravo, temveč tak zakon sploh nima narave prava. Določbe, ki jih vsebuje Koran, primarni vir šeriatskega prava, ljudi na podlagi osebnih lastnosti (spol, spolna usmerjenost in (versko)prepričanje) postavljajo v neenak oz. neenakovreden položaj. Ker pravila šeriatskega prava načela enakosti ne le kršijo, temveč tudi zavestno zanikajo, ne gre zgolj za nepravilno pravo, temveč takšno pravo sploh ne more biti pravo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pravičnost, pravo, šeriatsko pravo
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3569; Prenosov: 248
Celotno besedilo (630,89 KB)
