111. Postopek identifikacije za namene DDV : magistrsko deloSara Bevčar, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo analizira postopek identifikacije za namene DDV v Sloveniji, Italiji, Avstriji, na Hrvaškem in Švedskem. Identifikacija za namene DDV je upravni postopek, v katerem se davčnim zavezancem dodeli identifikacijska številka za DDV, s tem pa davčni zavezanec pridobi pravice in obveznosti, ki jih določa zakonodaja na področju DDV. Z identifikacijsko številko za DDV davčni zavezanec dokazuje svoj davčni status, hkrati pa identifikacijska številka za DDV poenostavlja nadzor nad izpolnjevanjem davčnih obveznosti davčnega zavezanca. Namen postopka identifikacije za namene DDV sta prepoznavanje rizičnih davčnih zavezancev in preprečevanje davčnih utaj v najzgodnejši fazi, torej takoj po ustanovitvi oziroma začetku poslovanja. Postopek identifikacije za namene DDV na ravni EU sicer še ni harmoniziran, zato se postopki razlikujejo po posameznih državah, cilj vseh pa je preprečevanje davčnih utaj brez nepotrebnega zaviranja gospodarstva. V magistrskem delu so opisani postopki identifikacije za namene DDV v izbranih državah ter kako način in obseg preverjanja davčnih zavezancev vplivata na število davčnih utaj in posledično na višino davčne vrzeli. Ker so vse izbrane države tudi članice EU, sta v delu predstavljena tudi vloga in vpliv EU na obravnavanem področju. Rezultati magistrskega dela zainteresirani javnosti pomagajo pri razumevanju postopka identifikacije za namene DDV.
Ključne besede: identifikacija za DDV, prenehanje identifikacije za DDV, primerjava postopkov identifikacije, davek na dodano vrednost, upravni postopek
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1531; Prenosov: 96
 Celotno besedilo (864,57 KB) |
112. Rejništvo - primerjava med ZZZDR in Družinskim zakonikom : diplomsko deloEva Lebar, 2020, diplomsko delo Opis: Rejništvo je ena od oblik, s katerimi se nadomešča starševska skrb. Je posebna oblika varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši. Rejništvo spada v področje družinskega prava in do leta 2017 je področje urejal Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, a ker je bil ta že zastarel, je bil leta 2017 sprejet nov Družinski zakonik, ki se je v polnem obsegu začel uporabljati aprila 2019. Družinski zakonik, na področju rejništva uvaja pomembne spremembe. Največja sprememba, ki je bila uvedena, je bil prenos odločevalske funkcije iz centrov za socialno delo na sodišča. Zato se je v veliki meri tudi spremenila funkcija Centrov za socialno delo. Pomembna novost, ki je bila uvedena z novim zakonikom, je ukinitev možnosti oddaje otroka v rejništvo po starših in tako je ukrep namestitve v rejništvo, možen samo kot ukrep države. Družinski zakonik prav tako uvaja omejitev trajanja ukrepov odvzema otroka na tri leta. Še vedno, kljub novi zakonodaji, na področju družinskega prava in rejništva pa temeljno vodilo ostaja enako % korist otroka ter ureditev razmer v biološki družini.
Ključne besede: rejništvo, Družinski zakonik, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, center za socialno delo, sodišče
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1979; Prenosov: 165
Celotno besedilo (404,28 KB) |
113. Oglaševanje na področju tržnega prava : diplomsko deloAleksandar Janković, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali oglaševanje na področju tržnega prava. Najprej smo opredelili pojem tržnega prava, ki nam je služil kot okvir za nadaljnjo obravnavo komuniciranja. Kot obliko komuniciranja smo nato opredelili oglaševanje, njegovo zgodovino ter sredstva, skozi katera se oglaševanje udejstvuje. Po podrobni analizi oglaševanja smo prešli na obravnavo njegove pravne regulacije. Pregledu slovenske in evropske zakonodaje je sledila obravnava samoregulative oglaševanja s strani Slovenske oglaševalske zbornice in Slovenskega oglaševalskega kodeksa. Končni del naloge zajema ključne nedovoljene oblike oglaševanja, s katerimi smo kot posamezniki neprestano obkroženi. Pri pisanju diplomske naloge smo pretežno uporabili deskriptivno metodo. Med pisanjem smo prav tako uporabili metodo zgodovinske razlage, s katero smo predstavili zgodovinski pregled oglaševanja, metodo kompilacije skupaj z analitično in sintetično metodo, s katerimi smo obravnavali dela drugih avtorjev. Diplomsko nalogo smo razčlenili na posamezne zaključene dele, ki smo jih nato združili in predstavili kot celoto. Namen diplomske naloge je predstaviti pojem tržnega prava v odnosu do oglaševanja ter ostale relevantne zakonske določbe in področja urejanja. Cilj diplomske naloge je ustrezno predstaviti pravna področja, ki tvorijo celoto tržnega prava in vanjo umestiti oglaševanje v okviru veljavne pravne ureditve. Zaradi prenasičenosti konkurence na trgu so oglaševalci primorani poseči po spornih oblikah oglaševanja. Postavljeni so pod pritisk trga, ki jih v sili v uporabo neetičnih in nemoralnih oglaševalskih oblik. Zaradi neprestanega nastanka novih iznajdljivih oblik oglaševanja je pravna ureditev, ki bi lahko sledila hitrim spremembam, nemogoča.
Ključne besede: oglaševanje, tržno pravo, pravica do svobode izražanja, komuniciranje, nedostojno oglaševanje
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1408; Prenosov: 84
Celotno besedilo (668,18 KB) |
114. |
115. Postopki in pogoji za oploditev z biomedicinsko pomočjo po pravu Republike Slovenije : diplomsko deloEva Marina Vukosavljević, 2020, diplomsko delo Opis: Neplodnost je v sodobni družbi še kako prisotna, saj na plodnost posameznika, poleg morebitnih obolenj, vpliva tudi sam življenjski slog, ki je danes zaradi hitrega ritma življenja pogosto nezdrav. Oploditev z biomedicinsko pomočjo označuje vrsto različnih biomedicinskih postopkov, ki se jih izvede z namenom zanositve ženske brez spolnega odnosa. Pogoji za upravičenost do postopkov OBMP v Sloveniji še vedno izključujejo samske ženske in istospolne, ki bi si želeli na tak način postati starši, prav tako je pri nas zaradi predpisanih pogojev za OBMP iz prakse izključen institut nadomestnega materinstva, ki je sicer primerna rešitev za moške istospolne partnerje in ženske, ki same ne morejo donositi otroka. Namen raziskave je prikazati urejenost postopkov OBMP v Sloveniji predvsem z vidika predpisanih pogojev, navesti vzroke za takšno ureditev in vpliv na možnosti samskih žensk in istospolnih parov ter na razvoj reproduktivnega turizma nasploh. Za namene raziskave je bila uporabljena zgodovinska, deskriptivna, primerjalna, sociološka in sintetična metoda dela. Ugotovljeno je bilo, da Slovenija spada med države s pretežno majhnim krogom upravičencev do postopkov OBMP. Razlogi za to so različni, nekateri imajo podlago v miselnosti družbe, drugi v koristi otroka, spet tretji v prepričanjih medicinske stroke. Dejstvo je, da so različne oblike družine, ne glede na njihov nastanek, vse pogostejše. Pravo se mora takšni družbeni realnosti prilagoditi na vseh področjih.
Ključne besede: neplodnost, nadomestno materinstvo, oploditev z biomedicinsko pomočjo, starševstvo istospolnih parov, oploditev samskih žensk
Objavljeno v ReVIS: 16.02.2021; Ogledov: 2069; Prenosov: 134
Celotno besedilo (420,88 KB) |
116. Nadomestno materinstvo, problematika določitve starševstva in posvojitev : diplomsko deloKaja Vaupotič, 2020, diplomsko delo Opis: Nadomestno materinstvo je institut, ki (še) ni pravno urejen, zato po svetu vzbuja val etičnih, moralnih in pravnih vprašanj. Po proučitvi tako tuje kot domače literature, analizi različnih sodnih praks in različnih pravnih ureditev je mogoče sklepati, da je nadomestno materinstvo institut, ki je nujno potreben pravne ureditve, ker gre sicer za ogromno polje diskrecijskega odločanja glede določitve oziroma dodelitve zakonitega starševstva. Na osnovi proučitve različne literature je bilo ugotovljeno, da pri nadomestnem materinstvu ne gre za prodajo otrok, ker je nadomestna mati plačana za storitev in ne predajo otroka. Zaenkrat obstajajo zgolj predlogi in poskusi regulacije nadomestnega materinstva, ki pa jih je ratificiralo malo držav. Primerjana sta bila institut posvojitve in institut nadomestnega materinstva. Ugotovljena je bia ključna razlika med njima v zakonski urejenosti, pa tudi v praktični izvedljivosti. Pari se zaradi dolgotrajnosti in zapletenosti posvojitvenega postopka raje odločajo za nadomestno materinstvo, s tem pa tudi ohranijo genetsko vez. Analizirani so bili tudi precedenčni primeri, ki so imeli velik vpliv na razvoj in liberalizacijo nadomestnega materinstva. Na osnovi teh in drugih dejavnikov so se razvile tri ključne teorije, na osnovi katerih se lahko določi zakonito starševstvo.
Ključne besede: nadomestno materinstvo, oploditve z biomedicinsko pomočjo, določitev zakonitega starševstva, prokreacija
Objavljeno v ReVIS: 15.02.2021; Ogledov: 2206; Prenosov: 131
Celotno besedilo (520,64 KB) |
117. Živali - pravna ureditev v Sloveniji in Evropski uniji : diplomsko deloSara Valentinčič, 2020, diplomsko delo Opis: Področje zaščite živali je v Sloveniji in Evropski uniji zakonsko urejeno. Še vedno pa se ljudje ne zavedamo, da so živali ljudem podobne, so živa in čuteča bitja, sposobna zaznavanja sveta in so vključena v vse plasti našega življenja. Odnos človeka do živali odražajo štiri načela: dobrobiti živali, pravic živali, trajnostnega razvoja, človek na prvem mestu. Dobrobit živali pomeni dobro formo in dobro počutje. Osnovni kriteriji za dobrobit so: pravica do življenja brez lakote in žeje, pravica do udobja, pravica do življenja brez bolečin, poškodb in bolezni, pravica do normalnega vedenja, pravica do življenja brez strahu in stisk. V Sloveniji in Evropski uniji deluje veliko organizacij in združenj, ki se zavzemajo za pravice živali oziroma njihovo zaščito. Živali varuje tudi zakon. Poudarek pa je tako v Sloveniji kot Evropski uniji na varovanju poskusnih živali. Evropska pravna ureditev postavlja temelje ureditve zaščite živali v nacionalnih pravnih redih. Vivisekcija predstavlja kruta mučenja in trpljenja živali v poskusih, čeprav obstajajo alternativne metode. V letu 2013 je bila predstavljena državljanska pobuda "Stop vivisekciji", ki se je zavzemala za prepoved opravljanja poskusov na živalih. Velik pomen pri zmanjšanju trpljenja živali v poskusih in pri sami zaščiti poskusnih živali ima upoštevanje načela 3R (zamenjava, zmanjšanje, izboljšanje).
Ključne besede: varstvo živali, poskusi na živalih, dobrobit živali, pravna ureditev
Objavljeno v ReVIS: 15.02.2021; Ogledov: 2034; Prenosov: 156
Celotno besedilo (851,67 KB) |
118. Ugotavljanje deleža zakoncev na skupnem premoženju ob razvezi zakonske zveze : diplomsko deloFadil Trožić, 2020, diplomsko delo Opis: Številne življenjske omejitve, odločitve in na splošno človekova usoda so pripeljale mnoge zakonce oziroma partnerje v zunajzakonski oziroma partnerski zvezi do razpada skupne življenjske skupnosti, v kateri so živeli. Družinski zakonik je zakon, ki ureja odnose med zakonci oziroma partnerji in med njihovimi otroki ter posledično tudi razpad zakonske zveze oziroma življenjske skupnosti zunajzakonskih partnerjev oziroma partnerske zveze ter vzgojo in odnos do njihovih otrok. Pogosto se največje življenjske omejitve med dvema partnerjema zgodijo ravno na področju premoženja. Premoženje je urejeno tako z obligacijskim kot s stvarnopravnim zakonikom, zato je na tem področju veliko različnih primerov, ki so si med seboj raznoliki. V sklopu razdelitve premoženja pride največkrat do težav najprej pri prepoznavi in ločevanju skupnega premoženja od posebnega premoženja partnerja, potem pa tudi pri delitvi skupnega premoženja, ki sta ga partnerja ustvarila z delom v času svoje zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti ali partnerske zveze. Na podlagi delitve skupnega premoženja partnerjev pa pride ob razvezi oziroma razpadu življenjske skupnosti pogosto tudi do drugih dolžnosti partnerjev, kot so preživljanje razvezanega zakonca, vračanje daril itd. Za razdelitev premoženja se lahko partnerja oziroma zakonca dogovorita sama, torej sporazumno, ali pa jima pri tem pomaga sodišče, pri čemer pa mora eden od zakoncev oziroma partnerjev vložiti na sodišče tožbo, s čimer sproži postopek za razdelitev skupnega premoženja.
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno v ReVIS: 15.02.2021; Ogledov: 2142; Prenosov: 126
Celotno besedilo (526,58 KB) |
119. Posvojitev otroka s strani ene osebe : diplomsko deloAnja Skobe, 2020, diplomsko delo Opis: Posvojitev je posebna oblika varstva otrok, za katere starši ne skrbijo ali staršev sploh nimajo. Pri posvojitvi nastane med posvojiteljem in posvojencem enaka družinska vez, kot je med starši in njihovimi otroki. Temeljni zakon, ki ureja posvojitev v slovenski zakonodaji, je Družinski zakonik, ki je nadomestil dolga leta veljaven Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Zakon določi pogoje za posvojitev, tako na strani posvojenca kot na strani posvojitelja. Določi tudi organe, ki pri posvojitvi sodelujejo, to so sodišča in centri za socialno delo. Zakon posvojitev omogoči tako zakoncema kot zunajzakonskima partnerjema, ne pa tudi istospolnemu paru. Ena oseba sama sme posvojiti samo otroka svojega partnerja ali sme posvojiti sama zgolj izjemoma, če je to otroku v korist. Otrokova korist je načelo in cilj, ki mora biti zasledovan ves čas postopka posvojitve. Presoja se v vsakem posameznem primeru. Vsakršna deviacija od tega načela bi morala pomeniti prekinitev postopka in iskanje drugačne možnosti posvojitve ali druge skrbi za konkretnega otroka. Zakon dovoljuje tudi mednarodno posvojitev, tako Slovencem v tujini kot tujcem v Sloveniji. Slednjo zgolj izjemoma, kadar otroku ni mogoče najti primernega posvojitelja v državi. Mednarodna posvojitev pa se v Sloveniji priznava s postopkom priznanja sodne odločbe.
Ključne besede: posvojitev, enostranske posvojitve, posvojiteve s strani samske osebe, posvojitve partnerjevega otroka, mednarodne posvojitve
Objavljeno v ReVIS: 12.02.2021; Ogledov: 1942; Prenosov: 137
Celotno besedilo (999,60 KB) |
120. Skupne obveznosti zakoncev in določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju : diplomsko deloDomen Schulz, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so obravnavana premoženjska razmerja med zakonci po novem Družinskem zakoniku. Premoženjska razmerja med zakonci so primerjalno obravnavana z ureditvijo po ZZZDR. Na podlagi primerjave so predstavljene spremembe in novosti novega DZ. Po celostni obravnavi poglavja o premoženjskih razmerjih med zakoncema smo v diplomi naredili podrobno analizo skupnih obveznosti zakoncev po 82. členu in določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju po 83. členu DZ ter izpostavili problematiko izbranih členov. Problematika določitve deleža zakonca dolžnika na skupnem premoženju zakoncev je predstavljena tudi skozi oči odvetnice in stečajne upraviteljice Jožice Vindiš, ki je izpostavila bodoče zaplete z novo ureditvijo določitve deleža stečajnega dolžnika. Novost 83. člena ni ekonomsko dovršena in bo za delo upravitelja predstavljala nepotrebne zaplete ter vplivala na potek celotnega stečajnega postopka. V procesu pisanja diplomskega dela smo uporabili več različnih metod, v pretežnem delu opisno metodo ter primerjalno metodo, saj smo kot cilj dela postavili umestitev izbranih členov v poglavje o premoženjskih razmerjih med zakoncema in primerjava ureditve po starem zakoniku. Namen diplomskega dela je spoznati novi DZ v razmerju do ZZZDR s poudarkom na izbranih členih, predvsem pa izpostaviti novosti 83. člena in njegovo podrobno analizo. Določitev deleža stečajnega dolžnika na skupnem premoženju zakoncev predstavlja korenito spremembo, ki bo v praksi povzročala podaljšanje stečajnega postopka. Sodna praksa bo imela pomembno vlogo pri razrešitvi prihodnje problematike, ki bo nastala na podlagi novosti DZ v primeru stečaja enega izmed zakonskih partnerjev.
Ključne besede: premoženjska razmerja, zakonci, skupne obveznosti zakoncev, skupno premoženje zakoncev, Družinski zakonik
Objavljeno v ReVIS: 12.02.2021; Ogledov: 1487; Prenosov: 163
Celotno besedilo (475,82 KB) |
