Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdravje, počutje in zadovoljstvo z življenjem najstarejših starih v Sloveniji
Simona Hvalič Touzery, 2014

Opis: V javnozdravstvenih in družboslovnih razpravah se podatke za mlajše starejše pogosto posplošuje na vse starostnike, a dejansko se najstarejši stari precej razlikujejo od ostalih starostnikov. Namen članka je pokazati na te razlike z vidika zdravja, počutja in zadovoljstva z življenjem. Uporabili smo podatke 4. vala mednarodne raziskave SHARE (2011). Na vzorcu 1.306 slovenskih starostnikov smo opravili bivariantno analizo in ugotovili, da je samoocena zdravja povezana s starostjo (p = 0,000). Najstarejši stari imajo največ simptomov različnih bolezni (p = 0,000), težav s koncentracijo (p = 0,000) in pomanjkanjem energije (p = 0,001) ter so najbolj omejeni pri dnevnih aktivnostih in opravilih (p = 0,000). Pozitiven odnos do življenja s starostjo upada.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kakovost življenja, skrb za zdravje, starejši ljudje, Slovenija
Objavljeno: 24.02.2017; Ogledov: 2781; Prenosov: 91
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

2.
Znanja in stališča študentov zdravstvene nege in kliničnih mentorjev do dela s starostniki
Brigita Skela-Savič, Simona Hvalič Touzery, 2014

Opis: Teoretična izhodišča: Glede na demografske trende se pričakuje povečevanje potreb po zdravstveni negi in oskrbi starih ljudi. Kakovostno zdravstveno nego in oskrbo starih ljudi je mogoče zagotoviti le s kadrom, ki ima z dodiplomskim in podiplomskim izobraževanjem pridobljeno znanje na področju dela s starimi ljudmi in z zmanjšanjem negativnega odnosa do starih v družbi. Metoda: Deskriptivno-kvantitativno raziskavo smo izvedli v juniju 2010 na namenskem vzorcu študentov zdravstvene nege (n = 61) in kliničnih mentorjev (n = 40). V anketi zaprtega tipa smo uporabili preverjene in splošno uporabljene merske instrumente: Palmorov kviz o dejstvih o staranju % FAQ1, Koganov instrument za merjenje odnosa do starih ljudi % KAOP, Nolan%s Perceptions of Working with Older People (PWOP). Podatke smo statistično obdelali s statističnim paketom SPSS 20.0. Rezultati: Raziskava opozori na prisotnost negativnega odnosa do starih ljudi med anketiranci in nizko stopnjo znanja o starih ljudeh, saj so samo študenti v povprečju dosegli 44,6 % pravilnih odgovorov, klinični mentorji pa 48,7 %. Kar 82,1 % kliničnih mentorjev in 55,9 % študentov je izrazilo željo po delu na področju zdravstvene nege starostnika.Več zanimanja za delo s starimi ljudmi so izrazili anketiranci z bolj pozitivnim stališčem do starih ljudi (r = 0,206, p = 0,047) in anketiranci, ki so vključeni v magistrski študij (r = -0,299, p = 0,023). Večina študentov (94,5 %) v življenju ni imela negativnih izkušenj s starostniki; čim bolj pozitivne so bile njihove izkušnje, tem večja je bila želja po delu s starostniki (r = -0,297, p = 0,029). Klinični mentorji se v primerjavi s študenti bolj zavedajo, da zdravstvena nega starostnika zahteva dodatno specializirano znanje in usposabljanje (%%(2)= 14,896, p = 0,001). Razpravljanje: Raziskava pokaže, da je znanje anketirancev na področju dela s starimi ljudmi pomankljivo. Raziskava tako pokaže pojav negativnega odnosa do starih v družbi pri študentih in kliničnih mentorjih in nizko pripravljenost študentov, da bi izbrali delo s starostniki. Področje zdravstvene nege mora razviti specialne izobraževalne vsebine s področja gerontologije v obliki obveznih in izbirnih predmetov na vseh bolonjskih stopnjah študija, prav tako je potrebna klinična specializacija iz zdravstvene nege starostnika po končani visoki strokovni izobrazbi. Pomembne so tudi pozitivne klinične izkušnje študentov pri delu s starostniki, ki vplivajo na kasnejše odločanje za delo z njimi.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: gerontološka znanja, zdravstvena nega, starostniki, klinični mentorji, študentje
Objavljeno: 24.02.2017; Ogledov: 2396; Prenosov: 82
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

3.
Empatija med študenti zdravstvene nege
Vesna Novak, 2017

Najdeno v: osebi
Ključne besede: empatija, čustvena inteligenca, komunikacija, terapevtska komunikacija
Objavljeno: 15.01.2018; Ogledov: 909; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (656,68 KB)

4.
5.
Multikulturne kompetence medicinskih sester
Tina Vovk, 2017

Najdeno v: osebi
Ključne besede: multikulturnost, multikulturne kompetence, etnocentrizem, kulturno kompetentna zdravstvena nega
Objavljeno: 15.01.2018; Ogledov: 752; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

6.
7.
8.
Medikalizacija duševnih bolezni
Blazhe Yovanov, 2018

Najdeno v: osebi
Ključne besede: stigmatizacija, prekomerno diagnosticiranje, posledice medikalizacije, psihiatrična zdravstvena nega
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 347; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (485,31 KB)

9.
10.
Komunikacijske spretnosti študentov zdravstvene nege
Anže Fuhrmann, 2017

Najdeno v: osebi
Ključne besede: komunikacija, kompetence, študenti, zdravstvena nega
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 390; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh