1. |
2. Pravni vidiki fleksibilnosti zaposlovanja in pogodba o zaposlitviMarija Hladin, 2015 Opis: Prožna varnost ne pomeni zgolj pojava fleksibilnih oblik zaposlovanja, temveč tudi strategijo vseživljenjskega učenja, učinkovito aktivno politiko zaposlovanja ter zagotavljanje modernega sistema socialne varnosti. Zaradi tega koncept prožne varnosti, ki ga razvija Evropska unija, temelji na ideji, da prožnost in varnost nista nujno v nasprotju; delujeta lahko vzajemno, čeprav se varnost pogosto šteje za oviro konkurenčnosti gospodarstva, prožnost pa ima prizvok negativnega vpliva na socialno varnost delavcev. Pri obravnavanju koncepta pravne ureditve pogodbe o zaposlitvi se zato izpostavlja vprašanje, kako hkratno zagotavljati prožnost in varnost, pri tem pa upoštevati vse specifičnosti nacionalnih ureditev, ki so se razvile skozi zgodovino in so odraz vsakokratnih družbenih in gospodarskih odnosov v posamezni državi. Na podlagi proučevanja družbenih in pravnih razmerij med nosilci dela in kapitala ter analiziranja razvoja pozitivne ureditve ter sodne prakse, povezane z elementi prožne varnosti, avtorica predlaga model enotne pogodbe o zaposlitvi in oblikovanje odpravninskega sklada, ki bi v Republiki Sloveniji glede na politični, družbeni in gospodarski položaj omogočala primerno prožnost in varnost. Delo obravnava zgodovinski pregled pomena dela za človeka in družbo, predstavlja razvoj družbenih in pravnih razmerij med nosilci dela in kapitala ter razmerje med zaposlovanjem, pravom in pogodbo o zaposlitvi. Osrednji del naloge je namenjen posameznim elementom prožne varnosti, in sicer fleksibilnim oblikam zaposlovanja (elementom, ki odražajo fleksibilnost), vseživljenjskemu učenju, aktivni politiki zaposlovanja in sistemu socialne varnosti pri pojavu brezposelnosti. Na podlagi proučevanja vsega navedenega avtorica v doktorski nalogi ugotavlja, da je pojavnost novih oblik pogodb o zaposlitvi v svetu in v Republiki Sloveniji posledica pojava globalizacije in gospodarske krize. Vse navedeno in predvidene spremembe predpisov s področja zaposlovanja in delovnih razmerij, zlasti pa pravne ureditve malega dela in enotne pogodbe o zaposlitvi, kažejo na to, da se postopoma širi področje prožnosti zaposlovanja, kar povzroča zmanjšanje varstva zaposlitve delavcev. Država se mora z ustreznimi ukrepi odzvati na posledice globalizacije, gospodarske krize in večje fleksibilnosti zaposlovanja tudi z oblikovanjem odpravninskega sklada ter s sprejetjem ustreznih ukrepov oziroma socialne politike, ki bo v času brezposelnosti preprečila revščino posameznikov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zaposlitev, prožna varnost, delovne pogodbe, enotne pogodbe, pogodbe za nedoločen čas, odpravninski sklad, flexicurty, disertacije
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 2234; Prenosov: 155
 Celotno besedilo (1,30 MB) |
3. Urejanje konflikta pravic in interesov delodajalcev, delojemalcev in potrošnikov v zvezi z nedeljskim obratovalnim časom trgovinTomaž Leben, 2005 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: trgovina, delovni čas, delodajalci, potrošniki, zaposleni, počitek, Evropa, pravna ureditev, magistrske naloge
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 2162; Prenosov: 99
Celotno besedilo (561,10 KB) |
4. |
5. |
6. Pogodba o zaposlitvi in njene različice - redna zaposlitev, študentsko delo, pogodbeno deloCene Zdouc, 2012 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: redna zaposlitev, študentsko delo, pogodbeno delo, pogodba o zaposlitvi za določen čas, pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, delavec, delodajalec, diplomske naloge
Objavljeno: 05.07.2018; Ogledov: 2158; Prenosov: 153
Celotno besedilo (529,39 KB) |
7. Zaposlitev za polni delovni čas ob 6 urnem delovniku kot način motiviranja zaposlenihKaja Petrinja, 2018 Opis: V naši družbi je običajno, da so odrasli zaposleni. Lahko je to redna zaposlitev, študentsko,
honorarno ali kakšno drugo delo. Večini zaposlitev predstavlja vir za preživetje, medtem ko
drugim nudi le zadovoljstvo. Predpostavljamo lahko, da bi delovno aktivni ljudje z manjšo
količino dela zaslužili enako kot do sedaj ali pa vsaj z enako količino dela zaslužili več.
V diplomski nalogi sem želela ugotoviti, ali skrajšan delovnik pri enakem plačilu predstavlja
motivacijo za zaposlene. Raziskava je kvantitativna, anketiranih je bilo več kot 60 zaposlenih
v podjetju, od tega jih je 23 odgovarjalo na anketo z vidika zaposlenega delavca in nekaj z
vidika vodilnega. Z empirično raziskavo sem poskušala ugotoviti koliko časa, preživetega na
delovnem mestu, je v resnici namenjenega učinkovitemu opravljanju delovnih nalog, in ali bi
se lahko delavci različnih starosti prilagodili na bolj strnjen in intenziven delovnik, če bi na
drugi strani pridobili več prostega časa. Apeliram predvsem na starejšo populacijo in tiste z
višjimi dohodki, saj le-ti bolj cenijo prosti čas, predvsem zaradi družinskih obveznosti.
Od vodilnih sem predvsem želela izvedeti, kje bi lahko bila največja težava pri vpeljevanju
krajšega delovnika, zakaj bi se kot vodje odločili za uvedbo le-tega in zakaj ne. Odgovori so
me pozitivno presenetili, saj so vodje v večini odgovorile, da bi skrajšan delovnik po njihovem
mnenju pozitivno vplival na motivacijo in storilnost zaposlenih. Kljub temu se je pojavil
problem, in sicer je skrajšan delovnik nemogoče uvesti tam, kjer je produktivnost dela odvisna
od strojev, naprav ali kupcev, ki pričakujejo, da bo imelo podjetje ustrezno dolg urnik ali
približno tak, kot ga imajo sami.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stres, motivacija, nagrajevanje, skrajšani delovni čas
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 1875; Prenosov: 132
Celotno besedilo (2,01 MB) |
8. Sodobni izzivi zaposlitve za krajši delovni časToni Krušnik, 2018 Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko krajšega delovnega časa v delovnih razmerjih. To področje urejata mednarodna in nacionalna zakonodaja. Izpostavljene so ključne razlike med slovensko in avstrijsko zakonodajo. V slovenski zakonodaji je položaj delavcev, ki opravljajo delo s krajšim delovnim časom, urejen zelo natančno in jim tako zagotavlja ustrezno pravno zaščito v primeru, ko se znajdejo v položaju, ko je njihov zaposlitveni status negotov. Diplomsko delo obravnava dve obliki krajšega delovnega časa. Če delavec in delodajalec dosežeta soglasje glede zaposlitve, gre za klasično zaposlitev s krajšim delovnim časom. Druga oblika so zaposlitve, ki so posledica zakonskih pravic, ki delavcu omogočajo opravljati delo s krajšim delovnim časom. Takšna zaposlitev je v svetu uveljavljena že dlje časa. Delo, na podlagi analize podatkov Eurostata, poda primerjavo med Slovenijo in preostalimi članicami Evropske unije, predvsem Nizozemsko, kjer je takšna oblika zaposlitve najpogostejša. V Sloveniji se število takšnih zaposlitev povečuje, a je njihovo število še vedno precej nizko v primerjavi z drugimi državami Evropske unije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovna razmerja, delovni čas, krajši delovni čas, zaposlitev za krajši delovni čas, pogodba o zaposlitvi, delovno pravo
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 1931; Prenosov: 152
Celotno besedilo (391,37 KB) |
9. |
10. |
