Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Za širitev EU je potrebno strinjanje vseh držav članic. EU je sicer obljubila članstvo šestim državam Zahodnega Balkana, vse od leta 2003 pa so dogovori zamrznili. Prav tako so bili zavrženi vsi pozivi o konkretnem časovnem okviru. Zaradi razhajanj med državami EU glede sprejema novih članic in počasnega poteka reform v šestih čakajočih državah se morebitna širitev že leta ne premika naprej. Več članic je zaradi zaskrbljenosti nad nadaljnjo širitvijo z manj razvitimi državami zadržalo proces širitve. EU je po obsežnih širitvah v letih 2004 in 2007 doživela številne krize in šoke, od gospodarske do migracijske krize, brexita in zdaj še pandemije, zaradi česar se želi pred novo širitvijo najprej notranje utrditi. Istočasno pa je šest balkanskih držav EU dalo dobre razloge, da upočasni širitveni proces. Znane težave so pomanjkanje vladavine prava, korupcija, etnična vprašanja in dvostranske napetosti med državami. EU je po eni strani postala vse bolj usmerjena vase, hkrati pa je širitev zdrsnila iz seznama prioritet, ker je bila soočena z globalnimi izzivi. Zagon novim aktivnostim za širitev daje vse večja prisotnost Rusije in Kitajske v regiji, kjer je EU izgubila precej vpliva na področju infrastrukture in investicij, pa tudi sicer zaradi svoje politike. Geostrateški razmisleki držav članic utegnejo tudi okrepiti evroskepticizem, nekateri v EU razmišljajo, da bi širitev, ki je bila namenjena za izvoz stabilnosti, lahko uvozila nestabilnost. Nekatere potencialne članice imajo tesne vezi s tujimi silami in lahko delujejo kot njihov zaveznik v EU, s čimer bi doseganje skupne zunanje politike EU postalo še težje. EU bo morala nadaljevati aktivnosti v podporo širitvenim procesom in stabilizaciji regije s programi ekonomskega in investicijskega načrta z Berlinskim procesom. Celotna situacija se je v Evropi 24. februarja 2022 dodatno spremenila in otežila, ko je Rusija sprožila obširno vojaško invazijo na Ukrajino, ta pa je prešla v totalno vojno, ki ima vse večje posledice za celotno Evropo in tudi cel svet. Te posledice bodo vsekakor vplivale na gospodarsko, ekonomsko, finančno, varnostno in tudi migrantsko področje, tako v EU kot tudi v ostalih evropskih državah, še posebej pa na države Zahodnega Balkana in na njihovo pot v EU.
Ključne besede: širitev EU, EU, Zahodni Balkan, politika EU, članstvo v EU
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 642; Prenosov: 25
Celotno besedilo (766,71 KB)

Opis: Iz zgodovinske dediščine socialističnega tipa gospodarstva smo se naučili prevzemati gospodarsko trţno kulturo ter prevzemati standarde in vrednote, kot obstajajo v drţavah zahodne Evrope. Še opazneje se je ta prehod zgodil s pridruţitvijo novih drţav srednje in vzhodne Evrope v Evropsko unijo. Iz navedenih spoznanj v tem delu izhaja, da politična in ekonomska kultura pomembno vplivata kot podlaga na razvoj civilne druţbe. Cilj te naloge je predstavitev vloge civilne druţbe in ugotoviti, kolikšno je zaupanje v sindikate in kako vpliva zaupanje na gibanje števila članstva v evropskih drţavah in v Sloveniji. Primerjali smo zaupanje v slovenske sindikate z zaupanjem, ki ga uţivajo sindikati drugod v evropskih drţavah, in sicer na podlagi primerjanja opravljenih evropskih druţboslovnih raziskav in slovenskih raziskav Slovensko javno mnenje (SJM). Prav tako smo ugotavljali, ali je zaupanje posledično vplivalo na spreminjanje števila članstva v sindikatih. Delovanje sindikatov se je spremenilo s prehodom v nov politično-ekonomski sistem, spremenila se je njihova druţbena vloga. V času po osamosvojitvi Slovenije so nastajali novi sindikati, ki so se organizirali po cehovskem principu in se zdruţevali v sindikalne centrale. Z drugim raziskovalnim vprašanjem smo ţeleli ugotoviti, kako se vodstva slovenskih sindikatov soočajo z upadom zaupanja v sindikate, postavili smo hipotezo, da se soočajo na različne načine, kar vpliva tudi na število članstva. Iz ţe opravljenih mednarodnih raziskav je mogoče ugotoviti, da se je zaupanje v sindikate v drţavah EU v zadnjih dvajsetih letih zelo različno gibalo po posameznih drţavah, prav tako pa se je različno gibalo tudi število članstva. Iz strukturiranih intervjujev petih predsednikov največjih slovenskih sindikalnih central smo izvedeli, da sindikati skrbijo za komunikacijo s članstvom na različne načine. Nekatere centrale so vključene v nadnacionalne sindikalne organizacije, kjer črpajo znanja in izkušnje za vodenje socialnega dialoga s socialnimi partnerji. Menijo, da imajo pomemben mobilizacijski potencial za varovanje materialnopravnega in socialnega poloţaja delavstva. Na gibanje števila članstva v slovenskih sindikatih je po osamosvojitvi pomembno vplival novo nastali sindikalni pluralizem in nova druţbena vloga sindikatov. Do leta 1999 je bil zabeleţen znaten upad sindikalnega članstva, ki pa je sčasoma naraščalo do leta 2006. Nato so trendi pričeli upadati do leta 2009, ko je prišlo do manjšega prirasta sindikalnih članov, ki so se na ravni drţave ustalili na pribliţno 20 % zaposlenih. Sindikalni funkcionarji so menili, da je zaupanje v sindikate večinoma povezano s politično ekonomskimi razmerami v drţavi, medtem ko se je upad članstva dogajal predvsem zaradi propada mnogih delovno intenzivnih panog z velikimi industrijskimi obrati in velikim številom zaposlenih. Menijo, da je v zasebnem sektorju sindikalna aktivnost večinoma nezaţelena, kar povzroča nizko sindikalno aktivnost, ki jo pripisujejo neoliberalnemu ekonomskemu konceptu upravljanja drţave. Le-ta je med drugim vplival na upadanje članstva. Iz same raziskave je mogoče ugotoviti sindikalno rigidnost in neprilagodljivost na novonastale druţbene spremembe. V prihodnosti bo nujno povezovanje sindikatov na način, ko ne bo moţno izsiljevati z rešitvami za posamezne skupine zaposlenih, kot se to dogaja v sedanjosti. Način volitev sindikalnih funkcionarjev in politika sindikatov sta v marsičem preţiveta in nujno potrebna tako miselne kot kadrovske prenove. Volitve sindikalnih funkcionarjev bi bilo treba demokratizirati na izvedbeni ravni. Delovanje sindikatov se mora intenzivirati tudi na druga problemska področja, ki jih sedaj obravnavajo le na deklarativni ravni, predvsem pa bo treba aktivirati sindikate za vključevanje mlajše in izobraţene populacije v sindikate. Zelo slabo so se sindikati izkazali s svojo organiziranostjo v manjših zasebnih gospodarskih druţbah ali pri zasebnikih, kjer se dogajajo največje kršitve pravic zaposlenih, šikaniranja in nezakonito odpuščanje iz delovnih razmerij. Nerazumno je vztrajanje sindikatov pri monopolizaciji v kolektivnem dogovarjanju, saj niso vsi zaposleni vključeni v sindikate. Potreben bo razmislek tudi o drugih oblikah delavske udeleţenosti v kolektivnem dogovarjanju in pri ostalih oblikah socialnih dogovorov med socialnimi partnerji. Ti pomisleki ponujajo odgovor na vprašanje o primernosti vodenja sindikatov in ustreznosti sindikalne politike, ki deluje v precejšnji smeri samozaščite in samozadostnosti. Verjetno vse omenjeno zmanjšuje zaupanje v sindikate in tudi vpliva na upad sindikalnega članstva.
Ključne besede: civilna družba, civilnodružbene organizacije, politična kultura, ekonomska kultura, sindikati, zaupanje, sindikalna organiziranost, sindikalno članstvo
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 2083; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,25 MB)

Opis: Sindikati imajo kot eden izmed partnerjev v socialnem dialogu pomembno vlogo. Čeprav se je skozi zgodovino njihov položaj spreminjal,je delovanje sindikatov bolj zadostilo vrednotam javnosti kot pa politično delovanje države. Vsak socialni partner, tudi sindikati, se mora na poti k ciljem odpovedati določenim zahtevam in se prilagoditi z upoštevanjem potreb po neklasičnih delovnih razmerjih ter omejenosti sredstev za zagotavljanje socialnih pravic za skupno dobro vseh državljanov in državljank. Upoštevati se mora enakopravnost vseh socialnih partnerjev ter delovati z medsebojnim zaupanjem in spoštovanjem.Prav enakopravnost pa je vprašljiva, kar se je pokazalo predvsem v času krize. Delodajalci in vlada so bili takrat manj popustljivi, pogajalska moč sindikatov pa manjša. Posledično je zaradi nezaupanja upadlo tudi članstvo v sindikatih, saj naj nebi sledili potrebam sodobnega časa. Negotovost pri zagotavljanju socialnih pravic in različne oblike prekarnega dela vplivajo na zmanjšano zaposlenost mladih, ki se tudi včlanijo v sindikate večinoma le takrat, ko se jim zdi, da je status njihove zaposlitve dokaj stabilen, redkeje pa v primeru zaposlitve za določen delovni čas.Drugače pa so sindikati upoštevani v času gospodarske rasti in zaposlenosti državljanov. Takrat so dejansko upoštevani kot enakovreden socialni partner, v pogajanjih so uspešnejši in močnejši. Upadanje članstva v sindikatih je resen problem tudi v drugih evropskih državah, ne samo v Sloveniji.
Ključne besede: sindikati, socialni partnerji, socialni dialogi, socialne pravice, enakopravnost, članstvo
Objavljeno v ReVIS: 24.07.2018; Ogledov: 3026; Prenosov: 175
Celotno besedilo (1,01 MB)

Ključne besede: marketing, kmetijska zadruga, slabosti, priložnosti, članstvo
Objavljeno v ReVIS: 11.04.2018; Ogledov: 3500; Prenosov: 176
Celotno besedilo (1,39 MB)